fbpx

Tako slovenska radikalna levica širi sovraštvo proti kristjanom pod pretvezo boja proti klerofašizmu

Anuška Delić (Foto: STA/Twitter)

V luči boja proti tako imenovanem klerofašizmu smo v Sloveniji priča pojavom kristjanofobije. Ker vse strani nesprejemljivega obnašanja ne obsodijo, temu še danes ni videti konca. “Splavimo vlado in klerofašiste”, je napis grafita, ki se je pojavil na fasadi ordinariata ljubljanske nadškofije. Odgovorna urednica Oštra.si Anuška Delić sodeč po komentarju, ki ga je podala, v omenjenem zapisu ne vidi težav. Po njeno gre pač za poziv proti posiljevanju večinskega ljudstva z eno in edino veroizpovedjo!?

Kaplan na Igu Tadej Ložar je v odzivu na grafit, ki ga je podpisala slovenska Antifa, kritično zapisal, da avtorji tega grafita očitno živijo na luni, če so prepričani, da nadškof vodi državo. “Da o nesprejemljivem vandalizmu ne govorim”. Ta zapis pa je očitno zmotil Anuško Delić, ki na zapis gleda povsem drugače. 

Novinarka, ki sebe predstavlja kot neodvisno raziskovalno novinarko, na svoj Oštro pa gleda skoraj kot na nekak inštitut raziskovalnega novinarstva, je izpostavila naslednje: “Kje piše, da nadškof vodi državo? Jaz vidim poziv proti klerofašizmu, ki ga imamo v naših krajih v vseh oblikah, od bolj perfidnega, kot je npr. namerno napačno branje grafita, do bolj grobega, kot je npr. posiljevanje večinskega ljudstva z eno in edino pravo veroizpovedjo.”

Proti krščanstvu se borijo pod pretvezo boja proti klerofašizmu
Kje Delićeva vidi klerofašizem je težko razumeti. Konec koncev velja, da so država in Cerkve ter verske skupnosti v skladu s 7. členom Ustave Republike Slovenije ločene. Za namene prakse izvajanja verske svobode pa je povsem običajno, da obe sodelujeta na področju interesa, ki je obema skupen. Ker so člani Katoliške Cerkve državljani Republike Slovenije, je sodelovanje subjektov toliko bolj logično in pa seveda smiselno. Še posebej v luči dejstva, da živimo v demokraciji.

Vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti je protiustavno
Če si Delićeva prizna ali pa ne, sta naša država in kultura plod krščanskih temeljev. V Sloveniji imamo največ prebivalcev katoliške veroizpovedi, v precej manjšem številu pa sledijo prebivalci pravoslavne in muslimanske veroizpovedi ter evangeličani. Verska svoboda v naši državi velja za eno izmed temeljnih človekovih pravic in ustavno zagotovljeno pravico, vendar smo priča vedno bolj pogostim primerom kristjanofobije, ki se jo obenem javno zagovarja kot nekaj povsem sprejemljivega. To namreč slovenska levica počne že 30 let na 45 let podlage. Ideološki sovražnik je namreč bit njenega obstoja.

Vir: STA

“V Ljubljani (večinoma središče, kjer so res čudovite zgradbe) kmalu ne bo nobene zgradbe, ki ne bi bila popisana s sovražnimi grafiti…in to dela “ljudstvo”, ki mu je mar za čisto okolje, za vodo, za vse ljudi…,” je komentar ene izmed ogorčenih državljank, ki dobro nakazuje, kako daleč bomo prišli, če se bo še naprej toleriralo sovražno obnašanje in vandalizem. S tem pa se navzven vzbuja prepričanje, kako naj bi bilo upravičeno, da se za fašista označi vsakogar, ki si preprosto ne strinja s “prebujenimi” prepričanji, ki vedno bolj prodirajo v mainstream. Ker se prevečkrat tolerira skrunitev krščanskih znamenj, priča pa smo bili celo primeru skrunitve križa v Strunjanu za tako imenovane umetniške namene, ni čudno, da se je dogodil primer, ko se je na fasadi diskontne trgovine na Zaloški cesti v Ljubljani pojavil sovražni zapis: “Kristjani – klali smo vas 1945 – klali vas bomo 2013“.

Nekateri v klerofašizmu vidijo nevarnost, čeprav ta kot pojav sploh ne obstaja in se je kot “žaljivka” v Sloveniji obdržal kot nadaljevanje kulturnega boja proti Cerkvi iz časov prejšnjega režima. Kaže, da mu ni videti konca. Mnogi očitno radi pozabljajo, še posebej ko gre za pojav kristjanofobije, na obstoj 63. člena Ustave RS, ki jasno navaja: “Protiustavno je vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti. Protiustavno je vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni.”

Sara Kovač