V ponedeljkovi oddaji Pogovor s predsednikom vlade je Janez Janša razkril več o tretjem protikoronskem paketu, pokomentiral pa je tudi nekaj največjih kritik vlade, ki prihajajo s strani opozicije. Na koncu sta se z voditeljem Aleksandrom Rantom dotaknila protestov, ki vse bolj dobivajo predznak strankarskih shodov. Ves čas oddaje je potekalo tudi telefonsko glasovanje, in sicer se je vprašanje glasilo: Ali podpirate petkove proteste proti vladi in vladnim ukrepom? Rezultate razkrivamo na koncu tega članka. Še posebej zanimiv del pa je bil, ko je premier namignil, da bomo morda izvedeli korespondenco z nekdanjim ministrom Šabedrom, saj bo tako postalo jasno, kaj se je takrat dejansko dogajalo in kaj je bivši predsednik vlade dejansko počel takrat, ko bi moral prevzeti odgovornost in sprejemati ukrepe. Namesto, da bi delal, se je posluževal spornih, celo kriminalnih, praks in grozil z ubojem ministra, ki je pokazal dobro voljo za sodelovanje z Janezom Janšo in njegovo vlado!
V procesu sprejemanja je zdaj tretji protikorona paket. Medtem ko se opoziciji s sprejetjem le-tega očitno nikamor ne mudi, pa bi koalicija ta paket rada spravila čim prej pod streho in še dodatno pomagala ljudem. Kateri so glavni poudarki tega zakona, je povedal kar sam predsednik vlade Janez Janša v studiu Nove24TV: “Glavni namen tega zakona je pomagati podjetjem in zaposlenim v teh podjetjih, kjer je zaradi epidemije manj naročil, ker so se zaprli nekateri trgi, pretrgale logistične verige ali kjer zaradi negotovosti še razmišljajo, ali bi naročili tisoč ali dva tisoč ali 10 tisoč produktov. Glede na to, da računamo, da je veliko teh motenj začasnih, je zelo pomembno, da podjetja ohranijo svoje kapacitete, da delavci ostanejo zaposleni, pa tudi če nimajo dela za poln delovni čas. Za to razliko v tem tretjem protikorona paketu namenjamo znatna sredstva, da bo slovensko gospodarstvo tudi v teh negotovih časih, ko marsikdo še ne ve, koliko bo prodal in koliko bo zaslužil, ohranilo svoje vitalne kapacitete.”
Janša je prepričan, da je to daleč najpomembnejši ukrep iz tretjega korona paketa, veljal pa bo do konca leta. “Po potrebi ga bomo podaljšali, v nekaterih delih ali za nekatere panoge, še za nekaj mesecev prihodnjega leta, če se situacija ne bo izboljšala.”
Premier je spregovoril tudi o turističnih vavčerjih, ki bodo Slovencem omogočili večdnevne počitnice v slovenskih bolj ali manj skritih biserih. “Dejstvo je, da gre za isto vsoto denarja. Lahko bi teh 100 milijonov ali 300 milijonov enostavno dali v sklad za brezposelne in od tam plačevali tiste, ki v gostinstvu oziroma v turizmu, ne bi imeli dela. Denar bi se porabil, oni bi bili doma, dejavnost bi rjavela,” je drug možen scenarij opisal Janša. Jasno je, da bi po tem scenariju marsikdo dejavnost ugasnil za vedno, Slovenija pa bi izgubila turistične kapacitete. “Tako pa z isto vsoto denarja zagotavljamo, da bo velik del te dejavnosti lahko živel, da bo kasneje ta dejavnost privabila tudi večje število tujih gostov.” Poudaril je: “Slovenija veliko naredila za to, da bi bila med prvimi varnimi turističnimi destinacijami”.
Voditelj Aleksander Rant je spomnil, da Janševa vlada načrtuje tudi 110 milijonov evrov za zdravstvo, konkretno za odpravljanje posledic epidemije: “Boste s tem denarjem pomagali bolnišnicam, da pridejo tudi do neke prepotrebne infrastrukture? Recimo, direktor Golnika je bil zelo jasen, da pri njih pol bolnišnice razpada in da nimajo več kam dati ljudi.” Premier se zaveda, da “na žalost ni samo ta bolnišnica v takšnem stanju, predvsem pa gre za to, da so ponekod prostori in oprema iz daljnih 70-ih ali 80-ih let prejšnjega stoletja in da zdravniki in medicinske sestre marsikje na stari opremi v starih prostorih brez klime poleti ali pa dobrega ogrevanja pozimi delajo čudeže. Zaradi tega naš zdravstveni sistem sploh še funkcionira na relativno visoki ravni, vsaj v večini primerov.”
Obeta se nam zakon o odpravi birokratskih ovir za pomembne investicije
“Ta denar, ki ste ga omenili, ki je v tretjem paketu za zdravstvo, je predvsem za pokrivanje stroškov, ki so nastali zaradi epidemije,” je pojasnil premier in dodal, da se “ravno zdaj pogajamo, Evropska komisija bo svoj konkretni predlog predstavila ta teden, za znatna evropska sredstva, ki bodo na voljo v tem skladu za okrevanje, kjer bo imelo zdravstvo držav članic prednost. V številnih slovenskih bolnišnicah že imajo načrte, programe, kaj zgradit, kako se lotit nekaterih nujnih investicij, in zato, da bi lahko te investicije stekle brez prevelikih birokratskih ovir, je hkrati s tem tretjim korona paketom predlagan tudi zakon o odpravi birokratskih ovir za pomembne investicije. Tako da ne zagotavljamo samo sredstev za to, ampak zagotavljamo tudi hitro umeščanje teh projektov v prostor ob spoštovanju vseh naravovarstvenih kriterijev, s tem da se jasno določijo prioritete.”
Optimizem temelji na tem, da bo Slovenija naslednje leto rasla najmanj toliko, kot bomo letos zaradi epidemije padli v gospodarski rasti
V predalih naj bi sicer stalo kar 400 projektov, je razkril voditelj oddaje in vprašal premierja, ali ima Slovenija res nek ogromen investicijski gradbeni potencial, ki samo čaka, da se sprosti. Premier je povedal, da je to podatek ministrstva za gospodarstvo, “pravzaprav še iz prejšnjega mandata, in zdaj stanje še ni bistveno drugačno”. Pojasnil je, da je veliko teh projektov stalo “zaradi zastojev na Agenciji RS za okolje, tam je prišlo do menjav, do prestrukturiranja”. Poudaril je tudi delo ministra Vizjaka, ki v času epidemije ni stal križem rok, ampak je poskrbel, da bodo mnoge investicije hitreje realizirane, sploh tisti projekti, katerih investitorji imajo tako denar kot lokacijo, projekti pa stojijo predvsem zaradi zakonodaje, ki je marsikje “pisana na kožo določenim lobijem in skupinam pritiska”. Tako ostaja nerealiziranih na deset tisoče delovnih mest, kjer bi lahko ljudje dobili delo, če bi se se ti programi uresničili. Ob tem je dodal, da bodo v roku enega leta, veliko teh zadev uredili. “Na tem temelji naš optimizem, da bo Slovenija naslednje leto rasla najmanj za toliko, kot bomo letos zaradi epidemije padli v gospodarski rasti.”
Po vseh teh aferah, ki so do sedaj letele na Janševo vlado, in tudi vse po vrsti padle, sedaj vladi očitajo, da je pustila starostnike umreti v domovih za starejše, in da v dveh mesecih ni čudežno uredila, da bi ti delovali vsak po svoje praktično kot nek mali klinični center, je dejal voditelj in spomnil, da je Violeta Tomić, govorila celo o “genocidu nad starejšimi”. Janša na očitke odgovarja, da je smrtnost v Sloveniji primerjalno gledano, tudi če vzamemo za primerjavo zelo bogate evropske države z milijardami, ki jih vsako leto namenjajo za zdravstvo, nizka. “Obžalujemo vsako smrt, ampak zelo malo smrti v času epidemije je bilo samo zaradi okužbe s koronavirusom. Veliko naših rojakov, ki je umrlo v tem času, je imelo še vrsto drugih bolezni, kroničnih ali kakšnih drugih. Res je, da je bilo v treh domovih za ostarele večje število teh smrti, seveda kot posledica večjega števila okužb, in tudi natančno vemo, kako je do teh okužb prišlo.”
V oddaji so prikazali tudi pregled ministrov za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, iz katerega je razvidno, da so bili v zadnjih enajstih letih ministri iz vrst SD v tem resorju kar 8 let, iz SMC 2 leti in iz SDS 1 leto:
“Ravno ti, ki so večino časa na tem resorju, vas obtožujejo, da se ni uredilo domov za starejše, in da bi morali bolne starostnike preseliti v bolnišnice,” je strnil Rant, ki ga je zanimalo, kako premier gleda na to, da ljudje, ki imajo ta resor že najmanj 8 let, govorijo, da se zadnjih 10 let ni naredilo nič. “No, ta resor imajo že skoraj stoletja. Tudi v prvi Demosovi vladi po prvih večstrankarskih volitvah leta 1990 ministrica za delo ni bila iz vrst Demosovih koalicijskih strank, ampak od današnje stranke Socialnih demokratov, to je bila Jožica Puhar, čeprav oni niso bili koalicijska stranka.” Dodal je, da so tudi kasneje vodili ta resor v večini vlad, ob tem pa namenjali 70 milijonov evrov evropskega denarja za študijo o tem, kako urediti dolgotrajno oskrbo, ne da bi v tem času zgradili kakšen objekt za varstvo starejših. “To je velik problem, saj bi se dalo marsikje tudi v teh razmerah ravnati drugače, če ne bi bilo kadrovske stiske, marsikje pa tudi prostorske stiske. Nenazadnje mislim, da je v čakalnih vrstah za sobe oziroma postelje v domovih za ostarele, 10 tisoč ljudi v Sloveniji.”
V zadnjem tednu se je sicer razkrilo, da je policija v času Šarčeve vlade vpogledovala v osebne mape kar 55 politikov. Škandal, ki bi v normalni državi botroval mnogim kazenskim postopkom in najmanj odstopu s funkcije poslanca za nekdanjega premierja, pa je pri nas drugače. Pri nas namreč večinski mediji te zgodbe tako rekoč niso opazili. Janša je opozoril, da ga je pred nekaj dnevi dosegla informacija, “da so nekje koncem lanskega leta, v prejšnji vladi, ko so se začeli t.i. medstrankarski spori v Šarčevi koaliciji še dodatno zaostrovat, umaknili tako imenovani zvonček iz evidence osebnih podatkov nekaterih predsednikov strank koalicijskih partnerjev”. Pojasnil je, da je zvonček opozorilo, ki nadzorniku nad zbirko podatkov pove, ali je kdo pogledal v zbirko podatkov varovane osebe. “Takrat je šlo za gospoda Počivalška in Erjavca, ki je bil takrat predsednik Desusa, potem pa je prišel ukaz nekje z vrha ali z ministrstva za notranje zadeve, da se to enostavno umakne s programa, se pravi, da ni bilo teh opozoril, ko so to gledali.” Janša upa, da se bo to preiskalo in raziskalo, kaj dejansko se je počelo. “To običajno počnejo ravno tisti, ki potem drugim očitajo.”
Za konec prvega dela oddaje sta spregovorila o petkovih protestih, ki pa očitno vse bolj postajajo strankarski shodi, saj se jih udeležujejo vidni politiki iz opozicije, predvsem Levice in Socialnih demokratov. Janša je rekel, da to ni nobena skrivnost, “tisti funkcionarji nekaterih levičarskih strank tudi javno pozivajo ljudi na te proteste. Jaz sem že prejšnjič povedal, da nimam nič proti mirnim protestom, samo to, kar se počne tukaj, predvsem z njihove strani – tudi danes smo slišali v parlamentu, ko se opravičuje grožnje s smrtjo -, to je pa hujša zadeva. Mislim, da je slovensko tožilstvo, ki je presodilo, da ko nekomu groziš s smrtjo, to ni stvar kazenskega pregona, močno ponovno padlo na izpitu.”
Janševa vlada je sicer dobila že 100 tisoč podpisov podpore (svoj podpis še vedno lahko prispevate na straneh Nova24tv.si in 24kul.si), medtem ko je bilo proti vladi zbranih zgolj 1000 podpisov. Janša je na to dejal, da ne bo nobene vlade v Sloveniji, ki bi imela 100 odstotno podporo. “To bi bila res skrajnost. Imamo parlamentarno demokracijo, različne stranke, koalicijo, opozicijo. Problem je to, da nekateri mislijo, da so lahko samo oni na oblasti in je zelo smešno poslušat pozive k odstopu vlade sredi epidemije, potem ko se vlada še sestavila ni. Sestavila se je pa zato, ker je prejšnji predsednik vlade vrgel puško v koruzo in jo še vedno išče.”
Tudi tokrat so lahko v studio poklicali gledalci, ki so premierju lahko zastavili vprašanje. Prvi klicoči je Janšo pohvalil za vztrajnost, “imate kožo kot nosorog, da prenašate vse te napade na vas in družino”. Prav tako je dejal, da občuduje, kako lahko premier prenaša neumnosti, ki jih sliši v parlamentu. Zahvalil pa se je tudi za enkratno pomoč za letovanje in spomnil, kako je Violeta Tomić nekoč vztrajala pri “poslance na minimalce”. Janša je spomnil, da so prav tovrstni poslanci najbolj protestirali in izražali nezadovoljstvo, ko je vlada predlagala, da se vsem funkcionarjem zniža plače za 30 odstotkov. In kdo je najbolj protestiral? “Nekateri opozicijski politiki, tožilci, skratka tisti, ki se imajo za prvorazredne.”
Druga gledalka je tudi izrazila, da občuduje premierja, ter da je bila pomirjena z dnem, ko je to funkcijo prevzel Janša. “Tako kot takrat, ko je bila agresija nad Slovenijo in smo imeli prave ljudi na pravih mestih, tako kot tudi zdaj.” Opomnila je, da je prevzel vlado v najhujšem možnem času.
Tudi tretji klicatelj je izrazil popolno podporo predsedniku vlade, le-tega pa je vprašal, če se mu ne zdi, da Slovenija postaja vse bolj Jugoslovenija? Osnovni problem so po njegovem prav strukture, ki še vedno sanjajo o Jugoslaviji. Prava sramota za naša sodišča je tudi toleriranje groženj s smrtjo. Janša je dejal, da ni daleč od resnice trditev, da toliko jugonostalgije, kot je je v Sloveniji, ni nikjer drugje po državah, ki so nastale na ozemlju bivše Jugoslavije. Problem vidi tudi v medijih, saj se v Sloveniji celo tisti, ki se imenujejo nacionalni, “ozirajo nazaj proti neki državi, ki je propadla zaradi klientelizma, korupcije, partije, rdeče zvezde in vsega, kar je bilo natlačeno v tisti prisiljen okvir”.
Naslednjega gledalca je zanimalo, zakaj tako zadržano odpiranje mej z našimi sosedami, pa tudi nasploh v Evropi, po koronavirusu. Omenil je seznam grške vlade, na katerem pa ni Slovenije. “Nek presečni datum, ko se bo poskušalo odpraviti te ovire na notranjih evropskih mejah za potniški promet, je 15. junij. Nekatere države, ki imajo še večje probleme trenutno z okužbami verjetno tega datuma ne bodo ujele,” je dejal premier Janša in dodal, da bo Sloveniji to uspelo. “Slovenija ima še vedno najboljšo epidemiološko sliko v Evropi, boljšo od svojih sosed, tudi od Avstrije, ki beleži nekaj deset na novo okuženih vsak dan, mi beležimo med 0 in 1, pa še ta okužba v nedeljo je prišla iz tujine.” Kljub temu, da imamo dobro situacijo, pa je to očitno premalo za odpiranje meje, “ker za odpiranje meje mora biti situacija dobra tudi čez mejo”. Želi si, da bi čim več turizma ohranili doma, da bi Slovenci počitnikovali ob domačem jezeru, v slovenskih zdraviliščih …
Naslednja gledalka je dejala, da Janšo podpira velika večina Slovencev in da nekateri tudi vsak večer molijo zanj. Zanimalo pa jo je, ali vlada lahko ukine obvezni RTV prispevek, ali bi davkoplačevalci lahko imeli več vpliva na to, kam gre njihova dohodnina in kakšna je možnost, da bi se DDV spustil na predkrizno raven. Janša je povedal, da kar se tiče davčne politike, bo prišlo do sprememb. Ivan Simič, ki vodi vladni Strateški svet za debirokratizacijo, se bo posebej posvetil področju davkov, “s tem da nekega zelo hitrega zniževanja davkov v tej situaciji ne moremo pričakovati. Tudi dvig DDV-ja je bil zaradi prejšnje krize, ne zaradi epidemije. Kar se tiče tega, da bi se večji del dohodnine lahko namenil oz. da bi vsak, ki plačuje dohodnino, večji del le-te kot 0,5 odstotka namenil za namene, ki bi jih sam izbral, mi je ta ideja blizu in mislim, da bomo iskali rešitve v to smer, tako da mislim, da lahko pričakujemo do konca leta prve resne predloge za same spremembe.”
Gledalko iz Postojne pa je zanimalo, zakaj do predsednika vlade, velja tako sovraštvo. Janša je poudaril, da v njem ni nobenega sovraštva ter dodal, glede ostalih, da ve, “da običajno to izbruhne takrat, ko se nekateri ustrašijo za svoje privilegije”. To pa gre včasih v skrajnosti, kot na petkovih protestih, ko nekaterih grozijo s smrtjo, “ampak to je pač peščica ljudi, ki ščuva, ki ima veliko podporo v nekaterih medijih, ki bi morali to obsojat ali pa vsaj dajat v oklepaj, pa to objavljajo in zaradi tega je včasih vtis, da je tega bistveno več, kot dejansko je. T.i. levica ima v Ljubljani 50, 60 tisoč volilnih glasov, na teh protestih se mogoče zbere 10 odstotkov tega, kar pomeni, da niti v politični opciji, čeprav nekateri poskušajo to prodajat kot večinsko stališče, to ni večinsko stališče. Je pa res, da je zaradi neprofesionalnega odnosa tistih, ki imajo močne zvočnike in velike ekrane, to razpihovanje nevarno in zaradi tega je treba o tem tudi govoriti. Ni pa to večinsko prepričanje. Če bi večina v Sloveniji ideološko sovražila, potem nikoli ne bi postali samostojna država, nikoli ne bi glasovali na plebiscitu za samostojno Slovenijo, nikoli ne bi ubranili in nikoli ne bi šli tako dobro in solidno z relativno majhnimi praskami čez takšno preizkušnjo, kot je bila zadnja epidemija.”
Oglasil pa se je tudi gledalec, ki ga je zanimalo, ali bo za njih, veterane osamosvojitvene vojne, sploh kaj drugače ali bodo še naprej drugorazredni. Premier Janša je povedal, da se bo vedno boril za to, da veterani vojne za Slovenijo, ne bodo drugorazredni. “Še več, da nihče ne bo drugorazreden, najmanj pa veterani, saj če ne bi bilo poguma slovenskih fantov in mož, ki so prijeli za orožje v času, ko je bilo vse na nitki, potem tudi samostojne Slovenije ne bi bilo.”
Na koncu pa je voditelj razkril še rezultate glasovanja. Prejeli so kar 7447 glasov – da ne podpirajo petkovih protestov je glasovalo 6920 ljudi, 527 pa podpira te proteste:
Janša je rezultate telefonskega glasovanja pokomentiral, da je včasih zaradi poročanja POP TV in nacionalne televizije občutek, da je tega nezadovoljstva in tudi sovraštva ogromno, pa to ni prevladujoče niti v Ljubljani. Ljubljana sicer predstavlja 12 odstotkov Slovenije, kljub temu, da je glavno mesto. “Treba se je zavedat, da je Slovenija več kot samo nekaj ulic v Ljubljani, kjer se ob petkih kolesari.”
Barbara Majdič