Pri Ruski kapelici je potekala pietetna slovesnost, na kateri so se zbrani poklonili spominu umrlih ruskih ujetnikov. Slovesnost pod Vršičem je bila v preteklosti elitni dogodek, na katerem so predstavniki slovenske levice utrjevali vezi z ruskim državnim vrhom. Tako kot lani je tudi letos dogodek potekal v omejenem formatu, ki se ga domače državno vodstvo ni udeležilo. Sta se ga pa udeležila zadnji vodja slovenskih komunistov Milan Kučan in ljubljanski župan Zoran Janković. Na dogodku ni manjkal niti Zmago Jelinčič Plemeniti, ki je na obeležju položil cvetje v imenu svoje strank SNS.
Pietetni dogodek je organiziralo društvo Slovenija Rusija, ki je po dogodku sporočilo medijem, da spominjanje na minule vojne in izgubljena človeška življenja vsebuje sporočilo miru in poziva k sožitju med narodi in verstvi. “Naša navzočnost na tem kraju je vnovičen izraz spoštljivega spomina ter poziv k miru in razumevanju med ljudmi in med narodi,” so dodali. V društvo so po začetku Ruske invazije na Ukrajino obsodili agresijo in pozvali ruski vrh naj nemudoma preneha z agresijo.
Tako so tedaj zapisali: “Z vsakim kilometrom, ki ga bodo prevozili ruski tanki, se povečuje tudi civilizacijska oddaljenost Moskve od naših prestolnic. Zato pozivamo ruski državni vrh, naj nemudoma ustavi vojaške aktivnosti zoper Ukrajino in prepreči nadaljnje človeške žrtve, trpljenje in razdejanje na ozemlju suverene sosednje države.”
Gre za obsodbo, ki je Zoran Janković in Milan Kučan do sedaj nista premogla. Slednji je kmalu po začetku agresije krivdo za vojno razdelil na dve strani, nato pa v letu in pol po začetku agresije večkrat oglasil v prid takojšnje prekinitve ognja. Nova24TV je večkrat poročala, da gre za razširjeno strategijo, ki so jo posvojili Rusiji naklonjeni vplivniki širom sveta. Takojšen začetek mirovnih pogajanj bi namreč prisilil Ukrajino, da se odpove večjemu delu lastnega ozemlja, kot bi se morala sicer, če bo uspela osvoboditi še več okupiranega ozemlja.
Ljubljanski župan je še vedno nosilec redu prijateljstva, ki ga je prejel od Putina v Moskvi. Za razliko od nekdanje ministrice Anje Kopač Mrak, ki je prav tako prejela isto odlikovanje, a ga je po začetku invazije vrnila. Janković je svojo odločitev skušal pojasniti v sporočilu za javnost, v katerem je zapisal, da je do zadnjega verjel v diplomacijo.
Dogodka se je udeležil tudi Zmago Jelinčič, ki je pod obeležje postavil venec rož. Na Facebooku je zapisal: “V imenu Slovenske nacionalne stranke sem položil cvetje v spomin žrtvam plazu v 1. svetovni vojni, ruskim vojnim ujetnikom. #ruskakapelica” Jelinčič te dni na spletu zagovarja idejo o multipolarnem svetu, ki jo skupaj promovirata Rusija in Kitajska.
Dogodka naj bi se udeležila tudi Jože Colarič, šef Krke, in generalni direktor družbe Riko Janez Škrabec.
“Škandal bi bil prevelik”
Kot že rečeno pa se letošnjega dogodka ni udeležilo državno vodstvo. “Pri ruski kapelici ne bo predsednice Nataše Pirc Musar, premiera Roberta Goloba, šefice DZ Urške Klakočar Zupančič, pa tudi ne generalnega tožilca Draga Škete, niti šefa vrhovnega sodišče Miodraga Đorđevića. Škandal bi bil prevelik,” je zapisal urednik in novinar Peter Jančič.
Pred invazijo je bilo povsem drugače. Na dogodku so se drenjali predstavniki leve politične elite, ki so hoteli prisostvovati dogodku, ki se ga je udeležili Dimitrij Medvedjev, leto kasneje pa celo Vladimir Putin. Nekateri so šli še dlje od gole prisotnosti na dogodku. “Vlada Mira Cerarja je rusko kapelico razglasila za kulturni spomenik državnega pomena in to tudi kot simbol rusko-slovenskega prijateljstva,” poroča Jančič. Miro Cerar je tudi eden redkih politikov, ki jim na Twitterju (oz. X) sledi Dimitrij Medvedjev, nekdanji predsednik in predsednik vlade. Sledi le 16 ljudem. Cerar je eden od teh.
Zgradili so jo ruski ujetniki
Ruska kapelica pod Vršičem je bila zgrajena leta 1916. Zgradili so jo ruski ujetniki v spomin na umrle tovariše, ki jih je zasul snežni plaz med gradnjo ceste čez Vršič, poroča STA. Po prvi svetovni vojni so za kapelico skrbeli domačini. Leta 1937 so pri rekonstrukciji ceste našli številne grobove umrlih ujetnikov, ki so jih prekopali v kostnico ob kapelici, nad katero so postavili kamnito piramido, na sliki zgoraj. Lesena kapelica je z leti trohnela, nato pa je bila leta 1991 konzervirana, dotrajani deli pa obnovljeni. Leta 2006 je bila obnovljena v celoti.
Ž. K.