So v Levici glasovali za protiustaven člen zakona? Kožo jim sedaj rešuje Varuh človekovih pravic!

Datum:

Poslanci stranke Levica so s svojimi glasovi podprli zakon, ki vsebuje člen, ki je – tudi po njihovem mnenju – ustavno sporen. Je po mnenju aktualne vlade Ustavno sodišče njihova svetovalna služba? Lahko poslanci, ki so podprli zakon, sploh vložijo zahtevo za oceno ustavnosti? Zmedeni situaciji je prispeval še predsednik vlade, ki je za medije komentiral – “Če obstaja dvom, imamo ustavno sodišče, da o njem presoja.” Levici je sedaj na pomoč priskočil Varuh človekovih pravic. Ko so na spletu trdili, da so za vložitev predloga presoje ustavnosti “dogovorjeni” so očitno govorili o Petru Svetini. 

                   

V stranki Levica so se decembra pri glasovanju o zakonu o finančni upravi vzdržali, vendar pa so ga na ponovnem odločanju, po vetu državnega sveta, pred dnevi nato podprli. Svojo odločitev so opravičili s pojasnilo, da so se “z ministrstvom za finance in vlado dogovorili, da bodo sporni člen zakona poslali v ustavno presojo in predlagali njegovo začasno zadržanje”. Spomnimo, sporni člen govori o določilu, ki Fursu omogoča, da napravo za sledenje blagu namesti brez odredbe sodišča. Gre za precej nenavadno prakso, da zahtevo za ustavno presojo vložijo poslanci, ki so zakon podprli – ob tem se tudi porajal vprašanje, ali lahko to sploh storijo.

Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS-UPB1) v 23. a členu določa, da z zahtevo za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, lahko začnejo postopek državni zbor, tretjina poslancev, državni svet, vlada, varuh človekovih pravic, če meni, da predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, nedopustno posega v človekove pravice ali temeljne svoboščine, informacijski pooblaščenec, če nastane vprašanje ustavnosti ali zakonitosti v zvezi s postopkom, katerega vodi, Banka Slovenije, računsko sodišče, generalni državni tožilec ter še nekateri drugi. “Predlagateljica oziroma predlagatelj iz prejšnjega odstavka ni upravičen vložiti zahteve za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, ki jih je sam sprejel,” pa je nato v naslednjem odstavku istega člena navedena omejitev.

Če menijo, da je neka zadeva ustavno sporna, bi se o tem morali prepričati še pred glasovanjem
Iz te omejitve lahko sklepamo, da vlada ne more vložiti zahteve za oceno ustavnosti, saj je v vlogi predlagateljice. Vprašljiv je tudi DZ, ki se je pod zakon podpisal – če bi DZ vložil zahtevo za oceno ustavnosti, bi to lahko nakazovalo, da so zakon sprejeli v slabi veri (“mala fide”), konec koncev pa podobno velja tudi za poslance, ki so zakon podprli – čeprav v ustavnost določenega člena očitno dvomijo. O tem, ali lahko poslanci Levice (njih samih je sicer premalo) v konkretnem vložijo zahtevo za oceno ustavnosti, so mnenja pravnikov deljena. Odvetnik Radovan Cerjak meni, da poslanci Levice to sicer lahko storijo, je pa stvar skrajno nelogična in nenavadna. “Če menijo, da je neka zadeva ustavno sporna, bi se o tem morali prepričati še pred glasovanjem,” je opozoril in dodal, da mu to diši po nekem dogovoru Levice s premierjem Robertom Golobom. Morda jim je prepustil ukinitev Muzeje slovenske osamosvojitve v zameno za podporo zakonu, kdo bi vedel. Bi bilo pa zanimivo videti, če bi zahtevo na ustavno sodišče hkrati vložili tudi opozicijski poslanci – bi ustavni sodniki odločili enako, kot če to stori Levica?

Ko smo za mnenje vprašali dr. Mateja Avblja, rednega profesorja za evropsko pravo na Novi univerzi, nam je dejal, da na naše vprašanje odgovarja 4. točka zadeve U-I-249/14, v kateri je ustavno sodišče zapisalo: “Omejitev iz drugega odstavka 23.a člena ZUstS temelji na premisleku, da lahko normodajalec že sam z udejanjenjem svoje temeljne pristojnosti zagotovi spoštovanje Ustave, tako da obstoječi predpis, če ocenjuje, da ni skladen z Ustavo ali z zakonom, kadarkoli ustrezno spremeni oziroma dopolni.  Zakonodajni organ torej nima pravice izbrati, ali naj sam spremeni oziroma dopolni zakon, ki ga šteje za neskladnega z Ustavo, ali naj namesto tega pred Ustavnim sodiščem vloži zahtevo za oceno njegove ustavnosti. S tem je Ustavno sodišče razbremenjeno odločanja o vprašanjih, ki jih more predlagatelj zahteve za oceno ustavnosti avtonomno sam rešiti v drugem – normodajnem pravnem postopku, in zato ni potrebe za intervencijo Ustavnega sodišča. Neupravičenost predlagatelja za izpodbijanje predpisov, ki jih sprejema sam, je tudi v sozvočju z ustrojem postopka naknadne kontrole ustavnosti zakonov. Ta je namreč zasnovan kot kontradiktorni postopek. Torej kot spor, v katerem naj se predlagateljevi argumenti o neskladju predpisa z Ustavo soočijo z argumenti organa, ki tak predpis sprejme (glej prvi odstavek 28. člena ZUstS). Če bi normodajalec izpodbijal predpis in obenem odgovarjal na svoje argumente za njegovo izpodbijanje, bi kontradiktornost zamenjal nesmiseln dialog predlagatelja s samim seboj.”

Pravni strokovnjak in redni profesor na Novi univerzi Matej Avbelj. (Foto: STA)

Bi odločitev o takšni zahtevi pomenila nekakšno svetovalno mnenje, kakršnega US ni pristojno dati?
“Ni res, kar danes pogosto slišimo ob novici o noveli zakona o finančni upravi: da namreč (koalicijski) poslanci ne morejo US predlagati presoje zakona, ki ga je sprejel DZ, ker 23.a/II čl. ZUstS ne dovoljuje predlagatelju, da bi izpodbijal predpis, ki ga je sam sprejel,”
je na Twitterju zapisal predstojnik katedre za ustavno pravo na ljubljanski pravni fakulteti dr. Samo Bardutzky. Pojasnil je, da sta Državni zbor in (vsaj) tretjina poslancev DZ namreč različna subjekta/predlagatelja v smislu 23.a/I čl. ZUstS. navedel je še, da je Marca 2022 v zadevi U-I-152/20 US zavzelo stališče, da to, da poslanci niso glasovali proti zakonu, ni ovira, da ne bi vložili zahteve za presojo. Le, če bi bilo poslancev, podpisanih pod zahtevo za presojo ustavnosti, preveč (!), bi US zahtevo zavrglo, saj bi lahko 46 ali več poslancev v vsakem primeru samo spremenilo sporni zakon. Ob tem je sicer opozoril, da procesna dopustnost zahteve poslancev vseeno še ne pomeni, da se ne bi morali vzdržati dejanj, ki ne spoštujejo položaja US v sistemu delitve oblasti, kot ga razume tudi samo. “V treh desetletjih prakse se je izoblikovala izrazita nejevolja sodišča v situacijah, ko bi moralo odločati, kjer v resnici ni spora, je le potreba političnih akterjev, da se zagotovi legitimnost njihovi odločitvi,” je še zapisal in za konec dodal še stališče US iz referendumske zadeve iz 1996: “DZ ne more zahtevati od US, da ugotovi neskladje zakona z Ustavo zaradi pravne praznine, ki bi jo lahko sam zapolnil. Odločitev o takšni zahtevi bi pomenila nekakšno svetovalno mnenje, kakršnega US ni pristojno dati.”

Varuh človekovih pravic RS se je odločil, da bo zahteval začetek postopka za oceno ustavnosti
Po preučitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančni upravi (ZFU-B) se je Varuh človekovih pravic RS (Varuh) odločil, da bo zahteval začetek postopka za oceno ustavnosti na Ustavnem sodišču RS. Kot izhaja iz novele se lahko predstojnik finančne uprave odloči za uporabo tehničnih pripomočkov oziroma sledilnih naprav, ki uporabljajo globalni sistem pozicioniranja (GPS) za zbiranje podatkov o položaju in gibanju. “Po oceni Varuha gre pri tem za poseg v zasebnost, ki je ustavno zajamčena človekova pravica. Poleg tega pri odreditvi navedenega ukrepa ni predviden predhodni sodni nadzor. Ukrep je po noveli zakona možno odrediti zgolj na podlagi razlogov za sum, da so bile storjene najtežje kršitve davčnih prepisov. Kar pa je razmeroma nizek dokazni standard. Poleg tega v noveli ni jasno določeno, koliko časa sploh lahko tak ukrep traja. Omenjena ureditev bi tako močno odstopala od ureditve podobnih posegov v drugih pravnih postopkih, kot je na primer kazenski postopek. Glede na navedene pomisleke in ker novela zakona tudi v javnosti vzbuja mnoge dvome o ustavnopravni primernosti zakona, smo se pri Varuhu odločili, da jo bomo posredovali v presojo še ustavnemu sodišču,” je svojo odločitev pojasnil varuh Peter Svetina. Dodal je še, da je institucija Varuha človekovih pravic pri svojem delu in odločitvah glede začetka postopka za oceno ustavnosti pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije, neodvisna in samostojna. “Tako smo delovali doslej in bomo še naprej kar nenazadnje od nas zahteva tudi četrti člen Zakona o varuhu človekovih pravic. Svoje odločitve sprejemamo nepristransko in ne na podlagi pričakovanj ali zahtev posameznikov, ampak na podlagi strokovnih argumentov,” so še zapisali v izjavi za javnost.

Sara Bertoncelj

Sorodno

Zadnji prispevki

Černač: Slovenija je izgubila vso verodostojnost

Po medijskem razkritju zaušnice, ki jo je Evropska komisija...

[Video] Divji zahod: Kompilacija posnetkov, kako se je Vučić lotil volitev

Prejšnjo nedeljo so v Srbiji potekale lokalne volitve, na...

To je ženska, ki je spala s 300 osebami na leto, petimi na dan, mama jo podpira!

Annie Knight je obogatela z ustvarjanjem vsebin za odrasle....

Zmaga? Ne. Moralni poraz brez primere v zgodovini!

Evropske volitve so sicer pokazale prevlado Janševe stranke, ki...