Predsednik republike Borut Pahor je v luči dejstva, da bo Slovenija čez dve leti predsedovala Svetu Evropske unije, pripravil posvet o prihodnost Evropske unije, na katerem so gostje iz sveta politike, prava in zainteresirane javnosti predstavili svoja stališča. Slišati je bilo mogoče, da je treba recept, vgrajen v Lizbonsko pogodbo, braniti za vsako ceno, saj je z njim zagotovljena zaščita majhnih pri odločanju, države članice se morajo namreč v EU počutiti svobodne.
Dr. Zver je izpostavil odobravanje koncepta, ki so ga snovalci Lizbonske pogodbe vnesli v samo strukturo. “V tem obdobju negotovosti se pojavljajo raznorazni recepti in rešitve, ki gredo v različne smeri. Nekateri gredo v smeri čiste unifikacije Evropske unije, v smeri centralizacije,” je povedal in dodal, da enega izmed predlogov predstavljajo nove evropske volitve, kjer bi Evropsko unijo spremenili v eno volilno enoto s transnacionalnimi listami, nekateri predvidevajo voljen senat namesto sveta, vseevropske referendume in podobno.
“Te stvari gredo predaleč, zlasti z vidika preglasovanja. Moramo se zavedati, da struktura evropske demokracije temelji na dveh poteh, je dvosmerna, ena je večinska demokracija, večinsko glasovanje v parlamentu, druga pa svet, ki je demokratična ustanova, predvsem zaradi tega, ker poskuša uveljavljati konsenzualno demokracijo, skuša doseči čim večjo stopnjo soglasja,” je pojasnil evropski poslanec. Pri nekaterih večjih problemih odločanja obstaja tudi možnost izbire veta, možnost blokade odločitve, to je zelo pomembno, pa tudi kvalificirane večine so tako dobre, da je zagotovljena zaščita majhnih. “To je tudi bistvo konsenzualne demokracije, ki je vključujoča, ni preglasovalna,” meni dr. Zver.
Recept, ki je vgrajen v Lizbonsko pogodbo, je po mnenju dr. Zvera potrebno braniti za vsako ceno. “Ne bi se takoj vdal želji nove predsednice Evropske komisije po spremembi odločanja zlasti na področju zunanje in obrambne politike, zadeva je lahko nevarna in lahko je tudi svojevrsten precedens pri sprejemanju odločitev na drugih področjih,” je še dejal poslanec in predlagal, da Slovenija skupaj z nekaterimi drugimi državami oblikuje zavezništvo držav, ki bi poskušalo preprečiti spremembe pri načinu odločanja v svetu ali pa pretirano unifikacijo Evropske unije.
Unifikacija Evropske unije ne bo rešila
“Evropske unije ne bo rešila, mi imamo že izkušnjo iz Jugoslavije, večja unifikacija in večja centralizacija, ampak to, da se bodo tudi države članice počutile svobodne v njej. To je ključno, drugače bo začela pokati po šivih, če bomo šli v eno ali v drugo skrajnost,” je prepričan evropski poslanec, ki zagovarja obstoječi sistem, ki zagotavlja malim državam dobro pozicijo, veliko boljšo, kot bi jo mogoče pričakovali glede na naše dimenzije, zato je treba biti zelo pazljiv pri tovrstnih predlogih o spremembah načina odločanja.
Tudi evropska poslanka Romana Tomc je uvodoma takšne razprave označila za nujne in koristne, v nadaljevanju pa je svojo misel razvila na štirih ključnih točkah: Najprej se vprašajmo, v kakšnem stanju je Evropska unija? Ali mi sploh vemo, kam želimo? Povejmo zelo jasno, čim bolj natančno, kako bomo to, kamor si želimo, tudi uresničili? Vprašanje Slovenije. “V majhno presenečenje temu omizju jaz ne delim mnenja z vsemi ostalimi, da je Evropska unija v katastrofalnem stanju, jaz mislim, da EU sploh ni v tako zelo slabem stanju,” je dejala. Pojasnila je, da imamo zgodovinsko nizko brezposelnost in zgodovinsko visoko gospodarsko rast. Vse to nam omogoča veliko večjo socialno povezanost, kot mi vsi in z nami mediji to govorijo, razlike v Evropi se niso povečale, razlike so se zmanjšale, morda samo gledamo iz kakšne drugačne perspektive in vidimo bolj skozi pesimistična očala kot optimistična, je še dodala.
Politiki včasih pozabijo, da delajo za ljudi
Nato je evropska poslanka ob vprašanju, kam gremo, da moramo iti naprej, svetovala, da imejmo v mislih, da smo del sveta, del planeta, ki je okrogel: “Povejte mi, ali mi vedno vemo, kaj je naprej, morda pa se lahko poistovetimo s stanjem, da je Evropa nek kotiček, nek del sveta, ki enostavno je in obstaja in mora reševati notranje in zunanje pritiske, ki na nas vplivajo, in da ni nujno, da gremo vedno samo naprej ali nazaj ali levo ali desno, ampak se moramo v vsakem trenutku primerno odzivati na te vplive.” Poudarila je, da politiki delajo za ljudi in izvoljeni so od ljudi, a včasih na to pozabijo. “Več kot 200 milijonov ljudi je šlo na evropske volitve, vprašajmo njih, kaj želijo, in najbrž bi imeli 200 milijonov različnih odgovorov, kaj ljudje želijo,” je ponazorila poslanka. Zato, če želimo Evropi nekaj dobrega, potem bomo morali poslušati ljudi in biti pri tem seveda zelo zelo pazljivi, da bomo upoštevali želje vseh, je dodala.
“Jaz ne pristajam na diktaturo,” je dejala Tomčeva, ki ne pristaja na to, da je nekaj prav, da nekaj moramo rešiti tako pa tako, drugače bo Evropa razpadla. “Ne, Evropa je skupnost različno mislečih ljudi in mi delamo zanjo in če pogledamo, kako stojimo vrednostno, sem na tisti strani, ki zagovarjamo, če že moramo reči, kam bo šla Evropa naprej, da bo šla po evropski poti. Zagovarjam evropske vrednote, meni se zdi nezaslišano, da nekateri problematizirajo besedo ‘evropsko’, saj vendar živimo v Evropski uniji, delamo v Evropskem parlamentu, jaz si ne želim, da bomo enkrat živeli v uniji in delali v parlamentu, to je nekaj dobrega in prav je, da to besedo jemljemo s pozitivne plani.” Za uresničevanje nekaj dobrega za ljudi pa po mnenju Tomčeve Evropska unija rabi moč, to moč pa ji daje dobra gospodarska razvitost, dobro stanje duha. Evropo, ki je razvita, inovativna, socialna, moramo krepiti, vzdrževati in nadgrajevati, da bomo lahko še naprej delali za ljudi.
Potrebna realna ocena stanja
Pri oceni stanja moramo biti realni, če želimo reševati probleme in izzive, kot so demografija, globalizacija, digitalizacija, zelena Evropa in podobne zadeve, je izpostavila Tomčeva. “Predvsem pa moramo, ko presojamo pravno državo, ki je za nas vse velik izziv, presojati po enakih merilih, po enakih kriterijih. Apeliram na to, da naše akcije gredo v smer, da bo EU ostala skupnost ali projekt držav, ki imajo enakopravno moč ne glede na to, da so nekatere malce manjše, druge malce večje, enaki nikoli ne bomo, te razlike je treba upoštevati, moramo pa sprejemati stvari na način, da bomo vsem nudili enake možnosti, da bomo vse enako spoštovali.”
Potrebna je odgovornost za tisto, kar se dogovorimo
Evropska poslanka je še opozorila, da seveda ob pravicah, ki jih je Evropska unija polna, potrebujemo tudi odgovornost, zato da tisto, kar se dogovorimo, tudi uresničimo. “Sloveniji želim najbolje. Kot opažam, smo precej močni v besedah, podpiramo dobre ideje, smo navdušenci, vendar ko pride do tega, da ukrepamo, da se izmerita naša teža in moč, smo zaenkrat še precej nekredibilni.”
V zaključni misli je evropska poslanka ponovno poudarila, da so takšni pogovori potrebni in koristni, ampak ko bomo zapustili ta prostor, prihaja ura resnice, to je, da bomo vsak v svojem miljeju odločali o prihodnosti Evrope; o prihodnosti ne bomo odločali samo v Evropskem parlamentu, posredno bosta odločala tudi komisija in seveda Evropski svet. “Zdaj naslavljam vas mlade, ki ste tukaj zadaj, in vse ostale, ki nas poslušate: spremljajte nas, sodelujte pri tem in preko četrte veje oblasti bomo najbrž dosegli tudi to, da bo znanje oziroma vedenje o Evropi, o tem kaj delamo, kako je to pomembno ali nepomembno, prišlo do vas,” je še dodala.
Hana Murn