Potem ko je ameriški proizvajalec avtomobilov Ford najavil, da bo v Veliki Britaniji zmanjšal obseg delovne sile, so tudi iz Nemčije sporočili, da bo prišlo do odpuščanja 5.000 delavcev. Glede na to, da je zmanjšanje števila delovnih mest najavil tudi Volkswagen, analitiki investicijske banke JP Morgan pa so napovedali, da bo naslednja globalna finančna kriza leta 2020, se človek vpraša, kako je mogoče, da se predsednik vlade Marjan Šarec obnaša tako neodgovorno. Pri tem imamo v mislih nedavno sprejeti proračun, ki je bil deležen tako klofut s strani fiskalnega sveta kot tudi Evropske komisije. Očitno je Šarcu prioritetnega pomena kupovanje socialnega miru, ne pa, kaj bo z državo na daljši rok.
Fiskalni svet je februarja vnovič opozoril, da vlada z rebalansom proračuna za leto 2019 načrtuje previsoko rast porabe. “V okolju ugodnih gospodarskih razmer varčevanje res ni potrebno, kljub temu pa bi morala biti vlada bolj previdna pri načrtovanju tako javnofinančnih izdatkov kot tudi prihodkov,” so poudarili.
Da je načrtovana rast odhodkov previsoka, je fiskalni svet opozoril že decembra lani ob sprejemanju sprememb odloka za pripravo proračunov javnih blagajn, s katerimi se dovoljena poraba vseh štirih javnih blagajn v letu 2019 zvišuje. Na tej osnovi je vlada januarja letos pripravila še predlog rebalansa letošnjega proračuna. Oceno predloga rebalansa je fiskalni svet objavil februarja. Dokument nakazuje ekspanzivno in prociklično fiskalno politiko v letu 2019, ob tem pa je svet opozoril, da se mu zdi to dokaj tvegano. Ob predvidenem ohlajanju ugodnih gospodarskih razmer bi se namreč lahko stanje javnih financ poslabšalo.
Članom tega posvetovalnega telesa vlade se zdi zaskrbljujoče, da vlada z rebalansom predvideva trajno povečanje izdatkov, ki pa hkrati ne bodo naslovili strukturnih izzivov javnih financ. Iz predloženih proračunskih dokumentov izhaja, da bo poraba celotnih slovenskih javnih financ letos za 1,13 milijarde evrov višja kot lani. To je v nasprotju z zakonodajo, saj bi se lahko v skladu z zakonom o fiskalnem pravilu zvišala le za 870 milijonov evrov. S takšno rastjo javne porabe Slovenija zapušča strukturno ravnovesje. Izraža negativen fiskalni napor, kar je slabo in predstavlja tveganje za srednje- in dolgoročno vzdržnost javnih financ, opozarja fiskalni svet.
Tudi Evropska komisija je na podlagi preučitve posodobljenega osnutka proračunskega načrta za letos prišla do ugotovitve, da ta predstavlja tveganje neskladnosti z evropskimi proračunskimi pravili, poleg tega pa je v poročilu o gospodarskem stanju v Sloveniji mogoče prebrati, da v Sloveniji ni vidnega napredka na področjih zdravstvenega varstva, dolgotrajne oskrbe in pokojninskega sistema, ki jih obremenjuje staranje prebivalstva. Nič čudnega torej, da je bila Slovenija pozvana, da naj v okviru nacionalnega proračunskega postopka ukrepa na ustrezen način, da bo zagotovljena skladnost pravil in proračuna. Ob tem pa je bil očiten poudarek na opozorilu, da bi lahko osnutek proračunskega načrta prispeval k znatnemu odklonu od prilagoditvene poti za uresničitev srednjeročnega cilja.
Burger: Proračunski presežek premajhen, vlada premalo ambiciozna …
Ne pozabimo, da je ekonomist dr. Anže Burger za Nova24TV ocenil stanje javnih financ v Republiki Sloveniji in povedal, da je sicer res, da javne finance nominalno izkazujejo presežek, a se problem skriva v strukturni naravnanosti proračuna. “Fiskalni svet je namreč za letošnji proračun ocenil, da izdatki presegajo dovoljene izdatke v okviru ustavnega fiskalnega pravila za okrog 270 milijonov evrov.” Sicer je res, da je naš proračunski presežek pozitiven, vendar je ta po prepričanju Burgerja premajhen. “Presežek bi moral biti višji, sedaj bi morali bolj intenzivno zmanjševati javni dolg in se pripravljati na ohladitev gospodarske rasti, ki prihaja v naslednjih letih.”
Šarčeva vlada je več kot očitno gluha za vsa opozorila, raje je ubrala pot nakupa socialnega miru, in sicer s tem, da je povišala plače v javnem sektorju, prav tako pa je tudi dvignila minimalno plačo, zaradi česar pa so se hkrati pojavile tudi podražitve različnih storitev. V enem izmed intervjujev je Burger izpostavil, da vlada krši ustavo z neupoštevanjem fiskalnega pravila. “Če spremljate indikatorje gospodarske aktivnosti po svetu, večina indikatorjev že kaže neko ohlajanje ali upad (od nemških indikatorjev poslovne aktivnosti do potrošnikovega zaupanja, Kitajska se ohlaja, indikatorji korejskega izvoza, rast pomembnih gospodarstev, kot je Velika Britanija, ki je v zadnjem četrtletju že zabeležila negativno rast). Vsi ti indikatorji napovedujejo, da bo prišlo do ohladitve, mogoče celo recesije. Prej ali slej bo prišlo do upada rasti, potrebno je zato delovati po načelu previdnosti, kot jo zapoveduje ustavno fiskalno pravilo.”
Kar se tiče napovedanih reform, je po prepričanju Burgerja trenutna vlada premalo ambiciozna. “Dalo bi se namreč izkoristiti gospodarsko rast in izvesti nujno potrebne strukturne reforme v povezavi s privatizacijo. To bi lahko prispevalo k zmanjšanju javnega dolga. Povečati učinkovitost velikih sedaj državnih podjetij in celega grozda podjetij okrog njih, s tem bi lahko spodbudili gospodarsko rast, če bi privatizirana podjetja postala bolj učinkovita, hkrati pa bi uspeli pridobiti sveža sredstva, ki bi financirala kratkoročne stroške teh strukturnih reform: zdravstveno, nepremičninsko itd.”
Ker se v zadnjih mesecih povečujejo tveganja za občutnejšo upočasnitev gospodarske rasti od napovedi, bi morala vlada v tako negotovem okolju slediti načelu previdnosti pri načrtovanju tako javnofinančnih prihodkov kot izdatkov. Izdatke bi torej morala načrtovati v še nekoliko nižji višini, kot jo kot maksimalno dopušča fiskalno pravilo. Namesto tega pa je Šarec za ohranitev socialnega mira že takoj na začetku mandata dvignil minimalno plačo, s tem pa obremenil najšibkejše, torej upokojence z dražjimi domovi za ostarele in starše z otroki z dražjimi vrtci. Le kaj bo Šarec naredil, ko bo prišlo neizogibno? Dvignil roke in se vrnil nazaj v vrste stand up komikov?
H. M.