Pričakovali bi, da bo sprememba prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek pomenila brezskrbnost ljudi v primeru nudenja ustrezne zdravstvene pomoči, vendar ni tako. Golobova vlada pravi, da povračilo stroškov posamezniku pripada samo pod določenimi pogoji.
Vojna Golobove vlade ni uperjena le proti zdravstvu, uperjena je tudi proti bolnikom. To dokazuje 254. člen Pravil o obveznem zdravstvenem zavarovanju, ob katerega so se obregnili tudi poznavalci.
“Z obveznim zdravstvenim zavarovanjem zavarovanim osebam zagotavljamo pravice do zdravstvenih storitev, denarnih nadomestil in do ustrezne zdravstvene ter socialne varnosti v času bolezni ali poškodbe,” je zapisano na vladni spletni strani. Kaj pa v primeru, ko kljub zapisanemu zaradi nujnosti in grozljivih čakalnih vrst pomoč poiščete v samoplačniški ambulanti?
Ekonomist Matej Lahovnik je ob tem pozval k ukrepanju: “Naslednja vlada mora spremeniti le 254. člen obveznega zavarovanja, da bo vsak, ki nedopustno dolgo čaka na poseg in plačuje obvezni prispevek, le-tega opravil kjerkoli želi na račun ZZZS do višine priznane cene storitve in čakalnih vrst ne bo.” Koncept možnosti izbire pri zdravljenju bi lahko pomembno vplival na zmanjšanje čakalnih vrst in izboljšanje dostopnosti zdravstvenih storitev.
Naslednja vlada mora spremenit le 254. člen obveznega zavarovanja, da bo vsak, ki nedopustno dolgo čaka na poseg in plačuje obvezni prispevek, le tega lahko opravil kjerkoli želi na račun ZZZS do višine priznane cene storitve in čakalnih vrst ne bo ⬇️ https://t.co/y3s2XUeJvK
— Matej Lahovnik (@LahovnikMatej) April 4, 2025
Pomanjkanje osredotočenosti na pacientove potrebe
Nekdanji minister Žiga Turk opozarja na nezadostno obravnavanje potreb pacientov in pomanjkanje prioritetne politike, usmerjene v izboljšanje zdravstva. Kljub jasnim potrebam po reformah ostaja v zdravstvu premalo zanimanja za realne izzive, kar se kaže tudi v ohranjanju 254. člena. Turk trdi, da določilo, če bi bila prioriteta zdravstvene politike zdravljenje ljudi, že dolgo časa ne bi obstajalo.
Brezskrbnost pri zdravljenju?
Obvezen zdravstveni prispevek, ki ga je vlada preoblikovala v obvezno dajatev, namesto da bi ga ukinila, je dodatno obremenil prebivalstvo. Cena obveznega prispevka se je od 1. marca zvišala na 37,17 evra, kar kljub preoblikovanju dopolnilnega zavarovanja pomeni, da v resnici nihče ne more biti povsem brez skrbi pri zdravljenju. Vsakdo, ne glede na status (zaposleni, upokojenci, samostojni podjetniki, kmetje), je primoran plačevati ta prispevek, ne da bi prejel zagotovilo za dostopnost in kakovost zdravstvenih storitev.
Položaj, ki ga določa 254. člen Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, zavarovance postavlja pred zahtevno izbiro med skrbjo za zdravje in finančnimi posledicami. Kritični glasovi strokovnjakov opozarjajo na nujnost sprememb 254. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, kar je jasen signal za vlado, da so potrebne reforme, ki bodo vrnile pravice zavarovancem in omogočile pravičen dostop do zdravstvenih storitev. Kljub temu dr. Alenka Forte opozarja na pesimistične posledice sprejete zdravstvene novele, ki ne naslavlja potreb bolnikov in ne ponuja rešitev za izboljšanje organizacije ter učinkovitosti javnih zavodov. Ocenjuje, da bo nova zakonodaja povečala čakalne dobe za vsaj 20 odstotkov, kar kaže na pomanjkanje usmerjenosti k potrebam zdravstvenih delavcev in pacientov.
A. H.