“Bank of England” je zadnja centralna banka, ki je priznala, da so njene napovedi o inflaciji v veliki meri napačne, zdaj pa napoveduje celo, da naj bi Združeno kraljestvo do jeseni doseglo 11-odstotno inflacijo.
Glavni ekonomist angleške centralne banke Huw Pill je v petek priznal, da so “podcenjevali” stopnjo inflacije, potem ko je odbor za monetarno politiko svojo oceno do oktobra prilagodil na 11 odstotkov. Banka je pred tem do jeseni napovedala 10 odstotkov, kar je že petkrat več od tipičnega cilja dveh odstotkov, piše Breitbart.
Priznanje angleške banke je prišlo po tem, ko sta Evropska centralna banka in nekdanja predsednica Fed, ki je postala ameriška ministrica za finance Janet Yellen, napovedali le “začasno” inflacijo, češ da ne bo trajala dolgo, kar pa je potrdil tudi Andrew Bailey, direktor angleške banke.
Trenutno je inflacija cen življenjskih potrebščin v Združenem kraljestvu okoli 9 odstotkov, kar je najvišja raven v skoraj štirih desetletjih. Vendar pa centralna banka zdaj verjame, da se bo inflacija dvignila na več kot 11 odstotkov, ob nadaljnjem zvišanju cen energije, ki naj bi dosegla oktobra, ko naj bi nacionalni energetski regulator Ofgem ponovno dvignil zgornjo mejo cen energije. Banka Anglije je hitro rast inflacije pripisala naraščajočim stroškom energije, ki jih je še poslabšala vojna v Ukrajini, pa tudi nekaterim domačim dejavnikom, vključno s tesnim trgom dela in cenovno strategijo podjetij.
Višanje obrestnih mer
Medtem ko centralne banke in politiki, predvsem ameriški predsednik Joe Biden, želijo poudariti vlogo Moskve v svetovni gospodarski krizi, nekateri menijo, da so trenutne gospodarske težave večinoma posledica odločitve svetovnih voditeljev, da uvedejo “zapiranje” svojih državljanov v času pandemije, medtem ko drugi za trenutne težave krivijo neučinkovito analizi stroškov in koristi ostalih omejitev. Angleška banka napoveduje tudi zvišanje obrestnih mer na 1,25 odstotka, ki bi po poročanju tujih medijev do konca leta znašala 3,1 odstotka, kar bi bila najvišje od finančne krize leta 2008. Kljub naraščajoči krizi življenjskih stroškov in pritisku konservativnih poslancev pa je s slabo postregla tudi vlada torijevcev, ki je namignila, da znižanja davkov ne bo kmalu, čeprav so dosegla najvišjo raven v 70 letih.
Tanja Brkić