Nemčija je preveč odvisna od ruskih energentov, da bi se lahko pridružila ZDA in Združenemu kraljestvu pri prepovedi uvoza ruske nafte in zemeljskega plina, je opozorila sicer iz vrst Zelenih nemška ministrica za zunanje zadeve Annalena Baerbock, ki je v preteklosti zagovarjala agresivno zeleno politiko.
Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je v torek, 8. marca 2022, priznala, da bi Nemčija brez uvožene ruske nafte obstala na mestu. Medtem ko sta ZDA in Združeno kraljestvo naznanila, da bodo prenehali z dobavo ruske nafte, je Nemčija od slednje preveč odvisna za kaj takega, saj kar tretjina uvožene nafte pride iz Rusije. Za primerjavo, Američani so iz Rusije uvozili zgolj tri odstotke nafte, ki jo potrebujejo za lastne potrebe.
“Če bi takoj ustavili [uvoz nafte], potem se že jutri v Nemčiji ne bi mogli več premikati.” Baerbockova je v intervjuju za nemški Bild poudarila, da si nemška vlada prizadeva storiti vse, da bi ustavili vojno v Ukrajini, a je po njenem mnenju ruski predsednik Vladimir Putin trenutno “neustavljiv”.
Baerbockova si je v preteklosti kot članica Zelenih prizadevala za zaprtje preostalih treh nemških jedrskih elektrarn. Cilj je bil tudi dosežen, z obratovanjem naj bi prenehale do konca letošnjega leta, poroča RT. Nemška zunanja ministrica je ravno tako dolge mesece pred začetkom ruske ofenzive na Ukrajino nasprotovala certifikaciji plinovoda Severni tok 2. Želja se ji je na začetku marca uresničila.
Vetrnice so jih pustile na cedilu
Od takrat pa je leva nemška vlada ustavila konje in začela nasprotovati kakršnim koli nadaljnjim sankcijam proti ruski energetiki. Nemški kancler Olaf Scholz je ruski plin in nafto označil za ključne elemente evropske energetske gotovosti. “V tem trenutku evropska dobava energentov za generiranje toplote, mobilnosti, elektrike in industrije ne more biti zagotovljena na noben drug način,” kakor z uvozom iz Rusije, je opozoril Scholz.
Nemčija uvozi iz Rusije kar tretjino vse nafte in več kot polovico vsega potrebnega zemeljskega plina. Nemčija se je v to odvisnost od ruskih energentov pahnila z zasledovanjem agresivne zelene politike. Vetrnice so se izkazale za nezanesljive že pred začetkom energetske krize. Zaradi tega so Nemci lani ponovno zagnali že zaprte termoelektrarne na premog. Nemške cene elektrike so že takrat namreč bile najvišje na svetu in so še naprej naraščale.
Ne glede na nemške tegobe pa predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen obljublja, da bo EU zmanjšal uvoz ruskega plina za dve tretjini pred koncem leta 2022 in se do leta 2030 poslovil od ruskih fosilnih goriv.
Ivan Šokić