V nedeljo, 9. februarja 2025, so volivci v Švici zavrnili predlog mladih Zelenih “za odgovorno gospodarstvo v okviru omejitev našega planeta (pobuda za okoljsko odgovornost)”. Naravne vire je treba ohraniti, vendar ne v obsegu, ki ga zahteva pobuda okoljske odgovornosti, in ne na račun uničenja gospodarstva.
To je bilo stališče švicarske vlade in parlamenta, kot kaže pa tudi volja ljudi.
Pobuda, ki jo je vložil podmladek stranke Zelenih, je pozvala k ustavni spremembi, ki od švicarskega gospodarstva zahteva, da spoštuje “planetarne meje” – znanstveni koncept pragov, prek katerih se narava ne more več obnoviti. Po mnenju okoljskega ministrstva bi to zahtevalo daljnosežne predpise in prepovedi ter omejitve hrane, stanovanj in mobilnosti. Vlada in parlament se zato želita zanašati na sedanje ukrepe za ohranjanje virov, s tem pa se glede na izid nedeljskega glasovanja strinjajo tudi državljani.
Končna zavrnitev je bila celo močnejša, kot so napovedovale raziskave pred glasovanjem. Na koncu je 69,8 odstotka volivcev zavrnilo “pobudo za okoljsko odgovornost”, noben od 26 kantonov v državi pa ni glasoval za uveljavitev. Volilna udeležba je bila okoli 38-odstotna, kar je precej pod povprečjem, ki sicer znaša 45 odstotkov, poroča Swiss info.
Podpora je bila verjetno omejena na levičarske in ekološke kroge, je v nedeljo za švicarsko javno televizijo SRF povedal Lukas Golder iz gfs.bern. Med drugimi volilnimi skupinami pa očitno ni bilo apetita za tako “drastičen” predlog – čeprav podnebje in okolje za mnoge ostajata pomembni vprašanji, je dejal Golder.
Veliko načrtov, a brez načrta izvedbe?
Da bi to dosegli, bi bilo treba stvari, kot so emisije CO2, izguba biotske raznovrstnosti in poraba vode, resno omejiti – država bi na primer morala zmanjšati svoj ogljični odtis na prebivalca za več kot 90 odstotkov, ocenjuje Greenpeace Switzerland. Zagovorniki ideje, med njimi levičarski socialdemokrati in koalicija nevladnih organizacij, niso konkretno povedali, kako bi vse to dosegli, a so rekli, da bi moralo biti to narejeno na “družbeno sprejemljiv” način in v roku desetih let. Parlament bi bil odgovoren za pripravo podrobnosti.
Mladi Zeleni so v nedeljo izrazili nezadovoljstvo, saj so menili, da je rezultat pomenil zmago tistih, ki zagovarjajo ohranitev obstoječega stanja in ignorirajo znanstvena opozorila o resnosti ekološke krize.
Ne na račun gospodarstva
Nekateri podporniki pobude so bili bolj zadržani. Socialdemokratka Linda de Ventura je za SRF dejala, da je bil izid pričakovan, saj pobude mladinskih strank na volitvah pogosto naletijo na težave. Kljub temu je poudarila, da rezultat ne pomeni zavračanja podnebnega varstva, saj so prejšnji referendumi o podnebni in energetski politiki pokazali, da si švicarski državljani želijo napredka – le ne v obliki, predlagani v tem primeru. Podobno stališče je izrazil tudi Maxime Moix, podpredsednik mladinske organizacije Sredinske stranke. Za švicarsko javno televizijo RTS je dejal, da volivci skrbijo za okolje, vendar ga želijo zaščititi na pragmatičen način – brez drastičnih poslabšanj življenjskega standarda in v bolj realističnih časovnih okvirih.
Nasprotniki pobude, med njimi vlada, večina parlamenta in gospodarske organizacije, so opozarjali, da bi njeno sprejetje imelo uničujoče posledice za državno ekonomijo. Opozarjali so, da bi podjetja in delovna mesta lahko odšla v tujino, potrošniki pa bi se soočili z višjimi cenami. Vlada je poudarila, da bi se bilo treba odpovedati številnim vidikom trenutnega življenjskega standarda.
Nekateri kritiki so šli še dlje in opozorili, da bi obseg potrebnih reform Švico ekonomsko močno oslabil. Poslanec Švicarske ljudske stranke Nicolas Kolly je celo dejal, da bi takšne spremembe državo privedle na gospodarsko raven Afganistana, Haitija ali Madagaskarja.
“Težko je postati druga Švica, če bi se praktično na vsakem referendumu odločil nasprotno, kot prva Švica,” je ob tem na X ironično zapisal Tomaž Štih pod profilom Libertarec. Njegov zapis bi lahko prepoznali kot šaljivo pripombo predsednika vlade Roberta Goloba, ki je v intervjuju za Delo pred časom dejal, da nas “Švica vidi kot drugo Švico”.
T. B.