Parlamentarna preiskovalna komisija o GEN-I, Star Solar, nezakonitem financiranju Gibanja Svoboda in drugih domnevno spornih poslovnih praksah je bila ustanovljena po hudih mukah. Poslanska skupina Svoboda se je ustanovitvi komisije na vso moč upirala, nato pa bi imenovala svojega poslanca za predsednika. Zakaj bi torej v Gibanju Svoboda imeli interes vodenja komisije, če ne zaradi nadzora nad preiskavo svojega šefa Roberta Goloba.
Gibanje Svoboda namerava na tak način okrniti efektivnost preiskovalne komisije. Iz spodnjega sklepa je razvidno, da se za predsedniško mesto v preiskovalni komisiji potegujeta Tomaž Lah iz Svobode in Žan Mahnič iz SDS. Za podpredsednika se poteguje Rado Gladek, prav tako iz vrst SDS. Odločitev o predsedniku bo sprejela mandatno-volilna komisija in predlog posredovala poslancem.
Preiskovalna komisija bo imela več članov Svobode, kot opozicijska SDS. Svobodnjakom bo namreč pripadlo 7 članov komisije, SDS 5, Socialnim demokratom in NSi pa po enega poslanca. Koalicijski stranki bosta tako imeli 8 poslancev, opozicijski 6. Tako je v praksi videti, kako vladajoče strukture onemogočajo opoziciji opravljanje svoje temeljnega in zakonsko urejenega poslanstva.
Najprej so preiskovalni komisiji nasprotovali, sedaj jo želijo voditi
Gibanje Svoboda je ustanovitvi preiskovalne komisije nasprotovalo o samega začetka. Ta namreč preiskuje delovanje njihovega predsednika Roberta Goloba, njegove sporne in nepojasnjene posle v GEN-I, sporni posel Star Solar, ki posluje skoraj izključno z državno družbo Borzen, pa tudi domnevno nezakonito financiranje njegovega Gibanja Svoboda v predvolilni kampanji.
Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je hotela preprečiti ustanovitev preiskovalne komisije, saj naj bi bila ta po njenem mnenju namenjena politični diskreditaciji predsednika stranke, ki ji pripada. Zahtevo za ustanovitev preiskovalne komisije je zato poslala na zakonodajno-pravno službo. Prav tako je vložila predlog zakona o parlamentarni preiskavi, ki bi uvedel preizkus zahteve za parlamentarno preiskavo na ustavnem sodišču, v kolikor bi zakonodajno-pravna služba ugotovila, da obstaja dvom o ustavnosti preiskovalne komisije.
Nasprotoval je tudi Gen-I
Ustanovitvi preiskovalne komisije pa je hudo nasprotoval tudi GEN-I, od koder se je Golob lansiral na vrh slovenske politike. Domnevno zaradi tega, ker bi javnost tako pridobila tajne podatke družbe. Javnost je dobila ravno nasproten vtis in sicer, da je varovala svojega nekdanjega direktorja Goloba.
Ž. K.