Ekonomist skrajne Levice Damijan je ponovno izrazil svojo pripadnost tej nadkoalicijski stranki, tokrat s svojim daljšim zapisom na blogu, v katerem pojasnjuje, zakaj naj ne bi bilo pravne osnove za ustavno presojo rebalansa proračuna, ki jo je napovedal predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša, prav tako pa naj bi bila po njegovem mnenju gnila ekonomska osnova. Že fiskalni svet je sicer ocenil, da izdatki presegajo dovoljene izdatke v okviru ustavnega fiskalnega pravila za okrog 270 milijonov evrov. Tako kot levica ne spoštuje ustavnih odločb, tudi ni pričakovati, da bodo spoštovali zlato fiskalno pravilo, ki omejuje oblast, da se ta ne bi preveč zadolževala na račun davkoplačevalcev. Sedaj angažirajo psevdoekonomiste, kot je Jože P. Damijan, da bi “strokovno” opravičili napihnjeni rebalans proračuna pred napovedano gospodarsko krizo.
Ekonomist Jože Pavlič Damijan, ki je v svoji akademski karieri že večkrat zamenjal ekonomska stališča, se je v zadnjem času dobro uveljavil kot hišni ekonomist skrajne Levice Luke Mesca, ker pa ima ta stranka nadkoalicijski status v trenutni vladni garnituri, pa kar ne more preseči samega sebe v tem, kako bi se bolj približal tej stranki.
Pred časom si je s podporo omenjene stranke obetal celo mesto guvernerja Banke Slovenije. Tokrat je razburil z daljšim psevdostrokovnim zapisom na svojem blogu, v katerem pojasnjuje, zakaj naj bi bila po njegovem mnenju ustavna presoja rebalansa proračuna neumnost, ekonomska logika za tem pa naj bi bila prav tako gnila. Spomnimo, pred kratkim je predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša napovedal ustavno presojo – oziroma pobudo – spornega rebalansa proračuna, pred tem pa so rebalansu izrazito nasprotovali nekateri strokovnjaki, fiskalni svet, državni svet z odložilnim vetom in poleg SDS še opozicijska NSi. Tako kot levica ne spoštuje ustavnih odločb, tudi ni pričakovati, da bodo spoštovali zlato fiskalno pravilo, ki omejuje oblast, da bi se ta preveč zadolževala na račun davkoplačevalskega denarja.
Opozorila o spornosti rebalansa proračuna so številna!
Do rebalansa proračuna je kritičnost izrazil tudi predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun v četrtek na TV Slovenija, ko je povedal, “da rebalans ni v skladu z zakonom o fiskalnem pravilu, ni pa mogoče na podlagi enega leta sklepati, ali bo res kršena tudi ustava. Se pa tveganje, da ustavno določilo ne bo izpolnjeno, po njegovih besedah povečuje”. Tudi Matej Avbelj je bil kritičen in je dejal, da obstajajo prepričljivi argumenti, da rebalans proračuna, kot je bil sprejet, ni v skladu z ustavo, in dodal: “Če bi ustavno sodišče ugotovilo neskladnost, bi moral biti to v vsaki resni državi prvovrsten škandal. Škandal bi bil v urejeni pravni državi že to, da vlada ravna v nasprotju z zakonom, je dodal Avbelj. V primeru ugotovljene neustavnosti bi bila po Avbljevih besedah podana tudi podlaga za ustavno obtožbo, šlo pa bi tudi za prelomno točko, ko bi se pokazala verodostojnost države v odnosu do evropskih partneric.”
S proračunom naj vlada ne bi kršila ustavnega določila, če ga je, bo jasno šele čez dlje časa
Pri svojem pisanju Damijan med drugim pojasnjuje, da naj bi bila ekonomska logika za fiskalnim pravilom gnila, “saj se ta spreminja v odvisnost od predpostavk in ker je mogoče to, ali je vlada spoštovala fiskalno pravilo, ugotoviti šele z nekajletnim zamikom po koncu fiskalnega leta, ko so na voljo že bolj konsistentne ocene“. Po tej logiki bi lahko celotni proračun vrgli v casino, saj glede na to predpostavko tako ali tako ne moremo predvideti, kaj bo z denarjem, in bomo lahko posledice morebitnih nespametnih odločitev ocenjevali šele čez leta. Gre po svoje tudi za Šarčevo logiko, ki bi jo lahko parafrazirali takole: “Če bo v skladu z ustavo, bo, če ne bo v skladu z ustavo, pa pač ne bo!”
V socialistični maniri se boji, da bo država zaradi fiskalne vzdržnosti predpisala napačno “zdravilo”
Prav tako svari pred uporabo napačnega zdravila: “Če država svojo ekonomsko politiko mehanično prepusti nihanju sentimentov ocenjevalcev zgornjih dveh indikatorjev, lahko zabrede v hude težave, ker je prisiljena v ‘izbiro’ napačnega zdravila. Zaradi napak v oceni proizvodne vrzeli in napak v napovedi rasti BDP je država lahko prisiljena v času krize varčevati, ko bi morala več trošiti. In obratno, ima spodbudo več trošiti v času konjunkture, ko bi vendarle morala varčevati.” Pri tem v svojem socialističnem nakladanju pozabi omeniti, da za gospodarske cikle, ki so naraven pojav, pravega zdravila ni, saj imajo vsa takšna in drugačna zdravila, kot imenuje ukrepe države, stranske učinke in ta dolgoročno le še poglobijo morebitne krize!
Odstopanje opiše kar kot nepomembno statistično napako
“Odstopanje strukturnega salda v letošnjem rebalansu proračuna za slabih 270 milijonov evrov od numerično določenega s formulo fiskalnega pravila pri dobrih 10 milijardah evrov proračunskih izdatkov je na ravni statistične napake. In ta napaka je bistveno manjša od napake, ki je posledica napačno ocenjene proizvodne vrzeli in napake v napovedi gospodarske rasti,” je še zapisal Damijan, da bi prikazal omenjeno kršenje fiskalnega pravila kot nepomembno. A je vse prej kot to, pred tedni je ekonomist dr. Anže Burger zadevo postavil v širši kontekst, kjer pa je precej bolj zaskrbljujoča: “Če znižate davke na enem področju in jih sorazmerno povečate na drugem področju, je to čez čas popolnoma nevtralizirano. Tretja pomembna stvar je, da davčna reforma ustvarja okrog 160 milijonov evrov veliko luknjo, ki jo vlada namerava zakrpati z intenzivnejšim bojem proti sivi ekonomiji, kar je preveč optimistično, saj podobnih učinkov preganjanja sive ekonomije in davčnih utaj ne bomo mogli doseči kot lani, z ozirom na to, da se gospodarstvo ohlaja. Lani smo imeli 4,4-odstotno rast, letos komisija napoveduje samo 3,1-odstotno rast. Torej, gospodarstvo se ohlaja, posledice bodo manjši prihodki in luknja v proračunu, ki že sedaj trpi za okrog 300 milijonov evrov previsokih izdatkov.”
Analitik že pred časom JPD-ja opisal kot popolnoma neverodostojnega, na svojem blogu pa daje mesto tudi znanemu zaporniku
Že pred skoraj pol leta smo za mnenje glede Damijana vprašali ekonomista in političnega analitika mag. Bernarda Brščiča, ki je bil jasen: “On je opomba pod črto, gre za karierista, ki menja mnenja hitreje kot moški srajce. Je popolnoma neverodostojen in njegovo morebitno imenovanje pojmujem striktno v kontekstu političnih kupčkanj med Levico in gospodom Šarcem. K sreči smo tako vpeti v evroobmočje in EU, da nek JPD ali množica JPD-jev ne more ogroziti tega mesta. Je pa simptomatično, da lahko takšni plačanci prosperirajo v času Marjana Šarca in so jim pripravljeni oprostiti tudi obrate za 180 stopinj, samo zato, da zadovoljijo interese te izrojene multikulti pedromarksistične levice.” Na spletnem blogu Damijana pa mu bralce pomaga poneumljati tudi zloglasni zapornik Bine Kordež, sicer ustanovni član Foruma 21 Milana Kučana, krovne organizacije globoke države. Kot eden redkih članov te organizacije se je Kordež znašel v zaporu po goljufijah, povezanih s svojim neuspelim menedžerskim prevzemom Merkurja. Damijanovo sodelovanje z lopovom Kordežem se Brščiču ni zdelo presenetljivo: “Gre za samo enega izmed simptomov tega, da je v svojih zrelih letih postal Jože Mencinger št. 2 kleptokratske kamarile Foruma 21, ki je okradla slovensko državo.”
J. Ž.