Izsiljevanje, trgovina z mamili, tuje donacije. Kako je afganistanskim talibanom uspelo financirati 15-letno vstajo in zakaj je tako težko izslediti njihove nezakonite vire prihodkov?
Mnogi vidijo talibane kot strokovnjake pri upravljanju nezakonite industrije, saj pridobijo prihodke iz vseh vrst nezakonitih udejstvovanj – od ugrabitev in tihotapljenja blaga do izsiljevanja in zlasti trgovine z mamili.
Prodaja mamil in davki na mamila
Uporniki so na primer pri gojenju maka odvisni od kmetov – ti se večinoma se nahajajo v južnih provincah Helmand, Uruzgan, Kandahar in Zabul – ki jih za to tudi lepo finančno nagradijo. Plačane vsote so običajno precej višje, kot bi jih kmetje imeli pri drugih načinih preživljanja, ki jih je razvila mednarodna skupnost za boj proti nezakoniti afganistanski trgovini z mamili, piše Deutsche Welle.
Talibani so za to, da so kmete prislili v gojenje njihovih pridelkov, uporabili tudi grožnje in nasilje. Zaslužijo ne le s prodajo mamil, temveč tudi s pridobivanjem prihodkov iz različnih davkov na mamila na vseh ključnih trgovinskih poteh, od katerih so mnoge, ki se nahajajo na teh območjih, pod njihovim nadzorom.
In kaj se zgodi s tistimi, ki ne plačajo? “Poznam kmete, ki so bili preveč revni, da bi plačali talibanske davke, ali pa jih preprosto niso želeli plačati. Odpeljali so jih iz njihovih domov in nihče ne ve, kje so zdaj,” je za DW – pod pogojem, da ostane anonimen – povedal prebivalec province Helmand.
Skrajneži sodelujejo tudi s preprodajalci mamil, ki iščejo prihodke in zavetje, v zameno pa nudijo zaščito konvojev z mamili. “Talibani prejemajo velike vsote denarja od preprodajalcev, saj skupina ščiti trg z mamili, spremlja preprodajalce in jim pomaga pri prevozu opija,” je dejal prebivalec Helmanda.
Težko je reči, koliko denarja skupina zasluži s trgovino z mamili, a protiteroristični strokovnjak Tomas Olivier ocenjuje, da se zneski gibljejo med 100 in 300 milijoni dolarjev na leto. Južnoazijske države proizvedejo približno 80 odstotkov svetovnega opija, ki se uporablja pri proizvodnji heroina.
Izsiljevanje in “obdavčitev”
Talibani ne izsiljujejo le kmetov. Pomemben dodaten vir prihodkov prihaja iz obdavčitve celotnega prebivalstva na območjih njihovega nadzora, ki se praviloma izvaja v okviru verskih davkov. Poročilo Združenih narodov, objavljeno v začetku septembra 2012, navaja, da talibani, kjer je to možno, uveljavljajo dve obliki tradicionalne obdavčitve, in sicer ushr, 10-odstotni davek na letino, in zakat, 2,5-odstotni davek na premoženje.
“Ker je glavna gospodarska dejavnost na območjih pod talibanskim nadzorom kmetovanje, po večini je to gojenje maka, je ushr glavni vir njihovega dohodka, vendar pa talibani pobirajo tudi davek na storitve, kot so voda ali električna energija, čeprav nimajo nobenega vpliva na njihovo dobavo,” navajajo ZN.
“Redki bi hoteli priznati, da talibanom zagotavljajo takšen denar, zato ni možno določiti natančnih številk. Obstaja celo razlog, da verjamemo, da so talibanom plačali denar za zaščito, zato da so dovolili premikanje oskrbovalnih konvojev po državi, ko so bile v Afganistanu mednarodne bojne sile,” je za DW povedal Michael Kugelman, strokovnjak za Južno Azijo v washingtonskem centru Woodrow Wilson Center.
Tuja podpora
Skupina naj bi prejemala tudi finančne prispevke iz islamskih dobrodelnih organizacij in drugih institucij zunaj Afganistana. Ti ponavadi prihajajo iz držav v Perzijskem zalivu in sosednjega Pakistana. “Seveda denar prihaja tudi iz tujine,” pravi Kugelman. Veliko od tega, opozarja, prihaja iz držav v Perzijskem zalivu, zlasti držav Zalivskega sveta za sodelovanje, kot so Savdska Arabija, Kuvajt in Združeni arabski emirati.
“Kljub temu naj bi se ta sredstva zaradi nižjih prihodkov od nafte v zadnjih mesecih zmanjšala. Vseeno pa lahko sklepamo, da muslimanske dobrodelne organizacije iz te regije in morda drugih delov muslimanskega sveta talibanom pošiljajo finančne prispevke,” pojasnjuje.
Na stotine milijonov prihodka
Težko je reči, kako visok je letni proračun talibanov, vendar mnogi menijo, da znaša več sto milijonov ameriških dolarjev. Poročilo ZN iz leta 2012 ocenjuje, da so talibani v obdobju od aprila 2011 do marca 2012 s kombinacijo davkov, donacij, izsiljevanja in vpletenosti v nezakonito industrijo mamil prejeli 400 milijonov dolarjev.
V poročilu je tudi poudarjeno, da so talibani ustvarili znaten prihodek z izsiljevanjem pomoči in razvojnimi programi, ki jih financirajo tuje vlade in mirovna misija ISAF.
“Ocene talibanskih prihodkov iz pogodb, sklenjenih z ZDA in drugimi prekomorskimi donatorji, se gibljejo v razponu od 10 do 20 odstotkov skupnega dohodka, običajno z denarjem za dogovor o talibanski zaščiti z izvajalcem ali zahtevanim deležem,” je navedeno v poročilu ZN.
V vsakem primeru se zdi, da si je talibansko vodstvo sposobno zagotoviti dovolj denarja, da lahko svojim borcem omogočijo privlačno plačilo. “V skupino so pritegnili veliko pehote, ne zaradi svoje ideologije, temveč zaradi visokih plač. V revni državi, kot je Afganistan, bodo obupani mladi ljudje z veseljem sprejeli velikodušno in dosledno plačo od podjetja, ki ima denar, da jo lahko zagotovi – četudi je ta subjekt teroristična skupina,” je dejal Kugelman in dodal, da ti ogromni prihodki pojasnjujejo, zakaj so talibani kljub medsebojnemu obračunavanju, vodstvenim krizam in izgubam, ki so jih utrpeli na bojišču, ostali tako divji uporniki.
Strokovnjaki menijo, da je lokalna podpora, ki so jo pridobili tudi z ustrahovanjem in fizično silo, postala ključna za strategijo talibanov zlasti zato, ker je v Kabulu vlada, ki je mnogi domačini ne dojemajo kot legitimno.
Težka izsleditev
Toda zakaj je te vire dohodkov tako težko izslediti? Eden od razlogov za to je, da se zdi, da talibani zelo dobro poskrbijo za diverzifikacijo virov prihodkov, tako da “četudi eden zaide v težave, bodo drugi ostali močni,” pravijo strokovnjaki.
To je finančni sistem, ki ga analitik Olivier opisuje kot “večstopenjski model”, sestavljen iz kombinacije trgovine z mamili, (ideološkega) individualnega sponzoriranja ter denarja za zaščito in izsiljevanja, s katerim “obdavčijo” lokalno prebivalstvo, izvajalce in druge vire na območjih, ki ga nadzorujejo talibani.
Še več, večina teh virov financiranja ni zakonita in zato ni del rednega finančnega sistema, zaradi česar je te vire zelo težko odkriti. “O tujih virih dohodka talibanov ni na voljo veliko informacij zato, ker ne uporabljajo sodobnih finančnih orodij, kot so banke. Skupina prejme denar prek kurirjev ali tradicionalnih sistemov za prenos denarja v gotovini,” je dejal Mazhdah, nekdanji zaposleni v talibanski skupini. Poleg tega pa za prenos gotovine v Afganistan in iz njega skorajda ni omejitev.
M. K.