Tožilka specializiranega državnega tožilstva Mateja Gončin, ki se je pred kratkim zaradi nepravilnosti znotraj Centra za varovanje in zaščito (CVZ) odpovedala varovanju, je razkrila grozljive podrobnosti znotraj policije. Boris Praznik – vodja sektorja za notranje preiskave in integriteto (SNPI) v Službi generalnega direktorja policije (SGDP) naj bi bil podaljšana roka ljudi, ki to službo zlorabljajo za obračune s posamezniki, ne pa za razkrivanje nepravilnosti. Ali gre celo za povezave z vrhom izvršilne oblasti in leve politike?
Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da naj bi Uroš Lepoša – vodja SGDP in njegov pomočnik Iztok Škerbec na tak način ohranjala svoj položaj, vse informacije jima je prenašal Boris Praznik – vodja sektorja za notranje preiskave in integriteto (SNPI).
To sta na svoji koži izkusila tudi vodja kriminalistične policije David Antolovič in nekdanji v. d. direktorja policije Boštjan Lindav. Slednji se je rešil šele z odhodom v pokoj – sicer so zanj imeli pripravljen načrt za onemogočanje policijskega dela in izredno odpoved.
Kot poroča naš vir, pa naveza s predstavnico policije za odnose z javnostmi Majo Ciperle Adlešič (žena Igorja Ciperleta, o njem smo v zvezi z afero pisali pred kratkim) pa na ta način uporablja dobljene informacije in ustrahuje vse, ki bi želeli razmišljati s svojo glavo, a so se pri trmasti tožilki opekli.
Gre za policijo v policiji, ki odgovarja SGDP in lahko uniči kariero slehernega (poštenega) policista, ki se jim ne ukloni. Tudi mnenja pišejo tako imenovane “varnostne preverke”, nikoli pa negativnih mnenj uslužbencu ne obrazložijo.
Vir se sprašuje, ali bo tožilka zlorabam te službe naredila konec ali pa bodo tudi njo disciplinirali. Očitno pa je, da so se ustrašili, saj so v SGDP angažirali odlično plačanega uslužbenca NPU Boštjana Mlačnika, da prevzame varovanje tožilke v svoje roke. Mlačnik je poznan kot človek, ki je v nemilosti direktorja NPU Darka Muženiča, saj se kot vodja preiskave nikakor ni izkazal, nakar so mu prijatelji našli novo vlogo.
Še ena zanimiva podrobnost je namreč, da naj bi bila vodja službe za odnose z javnostjo Maja Ciperle Adlešič osebna prijateljica direktorice Urada vlade za komuniciranje Petre Cirman in padle generalne sekretarke Gibanja Svoboda Vesne Vuković, kar sproža ugibanja o tem, ali ne gre za neposredno povezavo z visoko politiko.
Preganjala je Šaljarski in Kavaški klan
Spomnimo, tožilka Mateja Gončin je zaradi pregona ene hujših hudodelskih združb na Balkanu (Škaljarski/Kavaški klan) postala varovana oseba, nato pa naj bi vodstvo policije (Senad Jušić, Uroš Lepoša, prej omenjeni Igor Ciperle idr.) po navedbah anonimke “prepoznalo priložnost, da tožilko v zameno “po njihovem: ugodnosti razvoza in taksiranja” (varovanja) izkoristijo še za druge “operacije” znotraj sistema predvsem za vplivanje na postopke, ki se vodijo proti njihovim “sovražnikom”.
Za tako imenovano “šolanje smrklje” jo je vodstvo Centra za varovanje in zaščito, CVZ, večkrat označevalo različnimi neprimernimi izrazi, med drugim zato, ker je ženska). Na CVZ je gonjo na tožilko in discipliniranje prevzel pomočnik vodje Jurij Šubic, navaja anonimka in dodaja, da je slednji v sorodstvenem razmerju z vodjo varovanja pri sodniku Bromšetu.
Šubic naj bi se je lotil z “vsemi topovi predvsem v delu, ko se je “spravil” na njene družinske člane, da bi pridobil material (govorimo o nepravilnostih, ki bi se zgodile med delom ali privatnem času), ki bi lahko kasneje služil za diskreditiranje ob morebitni neposlušnosti”. Neformalno naj bi Šubica kolegi že večkrat opozorili na račun seksističnih izpadov. Dekleta, ki so jih bila deležna, pa si po navedbah anonimke “ne upajo pričati zaradi škode, ki jim jo je že povzročil”.
Tožilka se je sama odpovedala varovanju
Gončinova, ki zastopa tožilstvo v najhujših primerih organiziranega kriminala in kriminalnih združb, se je sama odpovedala osebnemu varovanju, vendar je bila v tako drastično odločitev prisiljena, kot sama trdi, zaradi številnih nepravilnosti pri delu vodstva Centra za varovanje in zaščito (CVZ) kot tudi zaradi neprimernega odnosa do sebe kot tožilke nasploh. Sama je večkrat ustno in pisno opozarjala vodstvo policije in vodstvo CVZ na zaznane nepravilnosti, a opozorila niso upoštevali.
Tožilka je prijavila vodstvo CVZ, na podlagi prijave pa že poteka notranjevarnostni postopek in izredni nadzor nad delom vodstva CVZ (in ne nad skupino, ki jo je varovala), ki sta ju odredila generalni direktor policije Senad Jusić in minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar. Vodstvo CVZ pa je že razpustilo skupino varovanja tožilke in ji dodelilo novo.
“V zvezi z napačnim poročanjem v medijih, da se je tožilka odpovedala varovanju, ker je ob menjavi skupine varnostnikov dobila manj izkušeno ekipo, ponovno poudarjamo, da ni tako. Tožilka se je odpovedala varovanju, ker je bila razpustitev celotne skupine varnostnikov posledica opozarjanja in prijav o nepravilnostih ravnanja vodstva CVZ, ki nakazujejo tudi sume kaznivih dejanj. O tem je bil že obveščen oddelek za preiskovanje in pregon pooblaščenih oseb s posebnimi pooblastili na SDT,” so sporočili s Specializiranega vrhovnega državnega tožilstva in dodali, da je bila zadovoljna z delom trenutne ekipe, saj je z njimi ustvarila odnos zaupanja, zato je odločitev CVZ in vodstva policije za zamenjavo videti kot “kazen” za prijavo nepravilnosti.
Policija o vsem tem meni drugače
“V policiji odločno zavračamo, da so ukrepi za zagotavljanje notranje varnosti zlorabljeni in namenjeni za obračunavanje z zaposlenimi. V policiji imamo vzpostavljen sistem notranjevarnostnih postopkov, s katerimi vedno preverimo podatke, zbrana obvestila, prijave ali zaznave odklonskega pojava ali ravnanja ali tveganj, ki vplivajo na delo policije ali varnost uslužbencev policije. Policija odreagira na vsako odkrito ali prijavljeno nepravilnost in jo v okviru predpisanega postopka ustrezno preveri. Na podlagi ugotovitev notranje varnostnega postopka policija izvede vse organizacijske in sistemske ukrepe, da se odpravijo tveganja in zagotovi/vzpostavi stanje, ki omogoča učinkovito in strokovno delo policije, brez kakršnih koli političnih ozadij.
V policiji nihče nikogar ne ustrahuje ali uničuje, ne loteva ali v kaj sili; pri izvajanju ukrepov ne gre za prepoznavanje in izrabljanje priložnosti za povzročanje škode komurkoli; še najmanj pa, da bi se organizacijski ukrepi izvajali za discipliniranje kogarkoli. Take prakse so nezakonite. Tudi navedbe v prispevku o nesoglasjih med direktorjem NPU Darkom Muženičem in Boštjanom Mlačnikom ne držijo, prav tako tudi ne, da se Boštjan Mlačnik kot vodja preiskave ni izkazal. Svoje delo je opravljal na izjemno visoki ravni, za kar ga je direktor NPU odlično ocenil.
V policiji odločno zavračamo, da bi kakršno koli ozadje, tudi politično, vplivalo na ukrepe varovanja ogrožene osebe. Sprejeti ukrepi v povezavi z varovanjem ogrožene osebe so bili posledica ugotovljenih tveganj v notranjevarnostnem postopku, ki je bil s strani vodstva Policije uveden zaradi preveritve določenih okoliščin pri izvajanju varovanja. Notranjevarnostni postopek je pokazal na določena tveganja in neskladna ravnanja izvajalcev. Ta so bila take narave, da so terjala sprejem ustreznih ukrepov za odpravo tveganj.
Navedbe o domnevnem zbiranju informacij o ogroženi osebi z namenom njene diskreditacije bomo preverili v notranjevarnostnem postopku, saj gre za resne očitke. V konkretnem primeru pa zagotavljanje varnosti življenja in osebne varnosti ogrožene osebe ostaja temeljna in prednostna naloga policije. Policija je v preteklosti že v mnogih zahtevnih primerih varovanj ogroženih oseb dokazala strokovnost in profesionalnost pri izvedbi tovrstnih ukrepov, ki so izključno v pristojnosti policije.
Dodajamo tudi odziv Maje Ciperle Adlešič o prijateljevanju z Vesno Vukovič, ki pravi: “Vaša navedba glede prijateljstva nikakor ne drži. Še več, gospe Vesne Vuković osebno sploh ne poznam.”
I. K.