V SDS so danes vložili 4595 podpisov za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma o vladni noveli zakona o dolgotrajni oskrbi. Menijo, da je načrt koalicije, da z implementacijo omenjenega zakona prične z enoletnim zamikom, vsebinsko neutemeljen in škodljiv.Namestnik vodje poslanske skupine Zvone Černač je na današnji novinarski konferenci spregovoril o vloženih podpisih s strani SDS za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma o spremembi zakona o dolgotrajni oskrbi.
Namestnik vodje poslanske skupine Zvone Černač, je na današnji novinarski konferenci povedal, da bo SDS naredila vse, da prepreči škodljive posledice odločitve vlade, da z implementacijo zakona o dolgotrajni oskrbi začne z enoletnim zamikom. Kot smo o tem že poročali, je Janševa vlada končno sprejela zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga prejšnje vlade niso bile zmožne sprejeti, je pa kot vedno – zaradi nekih drugih interesov temu nasprotovala takratna opozicija in danes koalicija. Po njihovem mnenju ima zakon številne pomanjkljivosti, zato so večinoma tudi podprli zamisel o temeljiti prenovi zakona in zamiku. V SDS so prepričani, da za enoletni zamik vlada nima vsebinskega razloga, sploh pa se del zakona o dolgotrajni oskrbi že izvaja in mnogim starejšim pomaga, kar pa je tudi njegov namen.
“V stranki SDS smo naredili vse, da bi v parlamentu preprečili škodljivi zamik uveljavitve,” je dejal, “prepričljivih argumentov za zamik nismo slišali. To, da zavod za zdravstvo zavarovanje ni pripravljen na uveljavitev, ni argument.”, je dejal Černač. Povedal je, da na področju institucionalne oskrbe starejših vlade v letih 2013 do 2019 niso zagotavljale širitve mreže javnih domov za starejše. Tu je prejšnja vlada, ki jo je vodil Janez Janša v letih 2020-2022 sprejela konkretne ukrepe v smeri krepitve javne mreže institucionalnega varstva starejših.
Iz nepovratnih evropskih sredstev, ki so bila Sloveniji dodeljena julija 2020 v okviru mehanizma React-EU, so za 18 domov za starejše v desetih regijah države namenili preko 90 milijonov evrov sredstev. Številka pomeni približno 1100 postelj z normalnim standardom. Dodatno je bilo v letih 2020 in 2021 preko dveh razpisov zagotovljenih preko 2300 postelj v domovih za starejše pri koncesionarjih. Večina teh kapacitet je v gradnji in naj bi bile zaključene do konca prihodnjega leta, oziroma do leta 2025, nadgradnja vsega omenjenega pa po besedah poslanca predstavlja Zakon o dolgotrajni oskrbi.
Prehodno obdobje je dovolj dolgo za pripravo implementacije zakona
“Prejšnja vlada se je zavedala kompleksnosti ureditve, zato je bil zakon sprejet tako, da se uveljavi, oziroma prične uporabljati postopoma. Z enoletnim odlogom oz. s 1. 1. 2023 v enem delu ter s 1. 7. 2024 v drugem delu. Prehodno obdobje je dovolj dolgo za pripravo vsega, kar je potrebno za celovito uveljavitev zakona”, je pojasnil in dodal, da je sprejetju zakona decembra lani nasprotovala celotna takratna KUL opozicija in tudi veliko posameznikov in skupin, ki so se trudili, da zakon ne bi bil sprejet, kar jim ni uspelo.
“V kolikor temu ne bi bilo tako, bi SD in Levica sedaj prišli v Državni zbor z novelo zakona in vanj vključili tisto, kar so predlagali lani decembra ob sprejetju zakona, pa je bilo takrat zavrnjeno. Tega niso storili. Namesto tega so pretekli teden poslanci Golobove koalicije: Gibanje Svoboda, SD in Levica, potrdili novelo zakona, ki zamika rok uveljavitve zakona za leto dni”, je nadaljeval poslanec in opozoril, da je bila tudi ta novela predlagana za obravnavo po nujnem postopku, kar je v nasprotju s Poslovnikom.
.@ZCernac: Dejansko ta zamik pomeni, da zakona nikoli ne bo. Ohranili so ga v veljavi samo zato, ker je ta zakon eden od mejnikov v Načrtu za okrevanje in odpornost, kar pomeni, da bi njegova odprava pod vprašaj postavila pridobivanje sredstev iz sklada za okrevanje. pic.twitter.com/M7XpOgQXMH
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) July 28, 2022
“Dejansko pa ta zamik pomeni, da zakona nikoli ne bo. Ohranili so ga v veljavi samo zato, ker je ta zakon eden od mejnikov v Načrtu za okrevanje in odpornost, kar pomeni, da bi njegova odprava pod vprašaj postavila pridobivanje sredstev iz sklada za okrevanje”, je prepričan Černač.
O čem bomo glasovali na referendumu
Černač je poudaril, da se novelo zakona, ki prinaša škodljive posledice predvsem za starejše, lahko zavrne samo na referendumu, zato je so v SDS danes na pobudo ljudi, predvsem starejših in ob njihovi podpori vložili preko 4.595 podpisov za razpis zakonodajnega referenduma, s katerimi predlagajo, da se novela Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki zamika uveljavitev zakona za leto dni ZAVRNE. Povedal je, da pričakujejo, da bo zbiranje 40.000 podpisov odrejeno v istem roku, kot za ostala dva referenduma, torej med 1. 9. 2022 in 5. 10. 2022.
.@ZCernac: V @strankaSDS smo storili vse za preprečitev škodljivih odločitev Golobove vlade. V okviru možnosti, ki jih imamo, teh nismo uspeli preprečiti. Sedaj pa so na potezi ljudje. Najprej je potrebno zbrati 40.000 podpisov in potem škodljivo novelo zakona zavrniti. pic.twitter.com/PWWADwi7m7
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) July 28, 2022
Pričakujejo tudi racionalno in gospodarno ravnanje oblasti pri razpisu referendumov, za katere bodo zbrani potrebni podpisi istočasno z enimi od volitev, kjer naj bi se do konca leta dvakrat, verjetno pa celo trikrat podali na volišča. V kolikor bodo podpisi zbrani, bo referendum v drugi polovici novembra ali decembra.
Tanja Brkić