Slovenijo so prejšnji teden prizadele ujme. Bilo je hudo. Bile so najhujše v zgodovini moderne Slovenije. Nekateri so na žalost ostali brez strehe nad glavo, nekaterim so poplave zalile bivanjske prostore, nekateri so zaradi uničene cestne infrastrukture odrezani od sveta, ujme pa so prinesle tudi najbolj črne scenarije – človeške žrtve.
Slovenci in Slovenke smo v teh hudih časih stopili skupaj. Tako kot vedno, ko je situacija resna in kruta. Velika zahvala za hitro reakcijo in reševanje življenj ter lastnine pa gre poklicnim in prostovoljnim gasilcem, štabom civilne zaščite po državi, pripadnikom Slovenske vojske, županom in vsem prostovoljcem, ki so nesebično pomagali. Slovenija je znova pokazala svoj solidarni značaj.
Na žalost pa se je delo s tem šele začelo. Pred nami je čas sanacije cest, mostov, hiš in vsega drugega, kar je ujma uničila ali pa poškodovala. Škoda je nepopisna in se je ne da realno oceniti. Še večje breme kot na državo bo pri tem spet padlo na lokalne skupnosti, saj je uničeno ogromno občinske infrastrukture. Žal občine teh sredstev nimajo, saj so se v zadnjih letih nanje vedno znova nalagale dodatne pristojnosti, tem pristojnostim pa niso sledila tudi potrebna finančna sredstva.
Slovenske občine se danes spopadajo s problemom, da morajo zaradi inflacije, konstantnega dvigovanja minimalne plače in povečevanja pristojnosti povečevati izdatke za svojo uradniško vlogo ter sofinanciranje programov (npr. v vrtcih), ker pa povprečnina ostaja skoraj enaka, primanjkuje sredstev za investicije. Včasih se zdi, da leve vlade gledajo na občine kot na institucije, ki jim odžirajo denar in hočejo vedno več. Napaka.
Lokalna samouprava je temelj. Župani, občinski svetniki in zaposleni v občinski upravi bistveno bolje vedo, kaj njihovi občani potrebujejo, kot pa birokrati in politiki v Ljubljani. In prav ujme so znova pokazale, da je ključ do bolj razvite in operativnejše Slovenije v decentralizaciji, v povečanju moči lokalnih skupnosti torej. Zakaj?
- Slovenijo čaka poleg sanacije države še pomembnejši trenutek – zagotovitev varnosti v prihodnje. Urejanje vodotokov bi država morala prepustiti občinam, saj lokalna samouprava bistveno bolje pozna potrebe po urejanju vodotokov znotraj občine kot Ljubljana, zato bi ta sredstva tudi bistveno učinkoviteje locirala. Seveda pa prenos pristojnosti ne bo dovolj. Bistveno je, da država ob prenosu pristojnosti na občine prenese tudi sredstva za protipoplavno zaščito. Le tako bodo lahko občine v prihodnje preprečile ali pa vsaj omejile morebitne poplave.
- Sanacija po naravni katastrofi ne bo učinkovita, če jo bo vodila država. Sredstva je treba prenesti na tiste, ki poznajo potrebe po sanaciji v lokalnem okolju, in to so občine. Bistveno je, da se to področje sistemsko uredi za naprej, kajti v situacijah, kot so naravne nesreče, vsak trenutek šteje in tudi stane. Vsak dan za iskanje pravne podlage za prenos sredstev med naravno katastrofo prinese s sabo še dodatno večmilijonsko škodo.
Pred Slovenijo je torej nekaj ključnih vprašanj za prihodnost. Eno izmed najpomembnejših je prav to, ali bo država še naprej mačehovsko ravnala z občinami ter jim vedno znova povečevala izdatke, ne da bi zanje zagotovila sredstva, ali bo vlada še naprej na lokalno samoupravo gledala kot na nebodijotreba.
Čas je, da se postavijo prioritete. Ali se bo denar namenil prek lokalnih skupnosti državljanom ali pa se bo še naprej namenjal za povečevanje državnega birokratskega aparata in provladne aktivistične vojske? Pri tem vprašanju bo vlada Roberta Goloba pokazala, kaj je zares njen cilj: ali je to pomoč državljanom in razvoj celotne države prek lokalnih skupnosti ali pa je njen cilj le to, da se obdržijo na oblasti. Do sedaj so delali v drugo smer. Črtali so pomembne infrastrukturne projekte in denar preusmerjali v provladne organizacije, ki so jih postavile na oblast ter jih tam za zdaj tudi držijo. Le upamo lahko, da bo zadnja naravna katastrofa Golobovo vlado streznila, jo približala ljudem, da bo začela delati v korist državljanov. Katero pot bo izbrala, bo pokazal čas.
Nejc Brence