Potem ko je ruski rubelj prvič po marcu lani narastel preko 100 rubljev za en dolar, vojna v Ukrajini pa se medtem nadaljuje, v veljavi pa so tudi mednarodne sankcije, se je ruska centralna banka odločila, da za torek skliče nujno sejo.
Ruska banka je sporočila, da bo podala izjavo glede ključne obrestne mere (ta pove, po kakšni obrestni meri si lahko banke izposojajo denar), pri tem pa niso podali dodatnih podrobnosti. Ruska centralna banka je sicer prejšnji mesec zvišala ključno obrestno mero za odstotno točko na 8,5 odstotka, kar je predstavljalo prvo takšno zvišanje po izrednih ukrepih, uvedenih takoj po invaziji na Ukrajino februarja lani.
Menjalni tečaj predstavlja pokazatelja uspešnosti ruskega gospodarstva, ki je izolirano od mednarodnih finančnih trgov in ga je prizadel upad prihodkov od izvoza, vključno s prihodki od energentov. Zaradi tega so na plano začeli prihajati notranji konflikti med vlado in centralno banko.
Valuta letos oslabela za približno 27 odstotkov
Po poročanju Bloomberga si je rubelj v ponedeljek nekoliko opomogel, in sicer za 0,8 odstotka na 98,5975 rubljev za en dolar. Ruska valuta, ki je v ponedeljek dosegla vrednost 101 rubelj za dolar, je letos oslabela za približno 27 odstotkov kot tretja najslabša valuta na trgu držav v razvoju, pri čemer je centralna banka poskušala ustaviti padec z navedbami, da ne bo kupovala tuje valute na domačem trgu do konca letošnjega leta.
Maksim Oreškin, gospodarski svetovalec Kremlja s tem pa tudi ruskega predsednika Vladimirja Putina, je obtožil centralno banko, da je ta prispevala k depreciaciji. Do te nenavadne kritike je prišlo le nekaj trenutkov, preden je ruska valuta presegla raven 100 rubljev za dolar. Guvernerka Banke Rusije Elvira Nabiulina je kot glavni razlog za slabitev rublja vnovič izpostavila poslabšanje razmer v trgovanju.
Putinov glavni ekonomski svetovalec je v redki kolumni, ki jo je objavila državna tiskovna agencija Itar-Tass, izjavil, da je mehka denarna politika tista, ki predstavlja razlog za slabitev rublja in pospeševanje inflacije. Rusija po njegovih besedah potrebuje močan rubelj, oblikovalci politik pa so tisti, ki imajo v rokah vsa potrebna orodja za normalizacijo vrednosti valute v bližnji prihodnosti.
Pred tem je v ponedeljek centralna banka ponovila, da trenutno ne vidi nobenih groženj za finančno stabilnost zaradi šibkejšega rublja, in opozorila, da dopušča možnost zvišanja obrestnih mer v prihodnje. Vrednost izvoza se, kot piše v izjavi, sooča z “znatnim zmanjšanjem” v času, ko povpraševanje po uvozu narašča zaradi povečane državne porabe in kot posledica hitre rasti posojil.
Objava kritike na tem področju kaže na nestrinjanje v najvišjih vrstah ruskega establišmenta o tem, kako se odzvati na padec rublja. Centralna banka je v prejšnjem tednu napovedala, da na domačem trgu ne bo kupovala deviz v skladu s proračunskim mehanizmom, ki je bil vzpostavljen za zaščito gospodarstva pred spremembami cen surovin. Odločitev je bila namenjena “zmanjšanju nestanovitnosti finančnih trgov,” so zapisali.
“Za stabilizacijo rublja ocenjujemo, da se mora obrestna mera zvišati na blizu 10 odstotkov, poraba zveznega proračuna pa mora ostati znotraj fiskalne meje. Rublju bi lahko koristile višje cene surove nafte, vendar bo domača monetarna politika tista, ki bo morala zagotoviti stabilnost vrednosti rublja. Banka Rusije bo morala zvišati referenčno obrestno mero za 50 do 100 bazičnih točk na zasedanju 15. septembra, da bi spodbudila domače varčevanje in zmanjšala uvoz,” je za Bloomberga Rusija povedal ekonomist Aleksander Isakov.
Prekinitev nakupov deviz ni uspela stabilizirati valute, pravi JPMorgan Chase & Co., ki zdaj pričakuje, da bo centralna banka do konca leta zvišala referenčno vrednost na 10 odstotkov, kar je več od prejšnjega načrta, ki je znašal 9 odstotkov.
Namestnik guvernerke banke Aleksej Zabotkin je novinarjem v petek povedal, da se centralna banka še naprej drži politike ‘lebdečega’ (nihanja) deviznega tečaja, ki gospodarstvu po njihovih besedah omogoča učinkovito prilagajanje spreminjajočim se zunanjim razmeram. Oreškin je v obrambo oblasti zatrdil, da naj bi te uspele stabilizirati proračunske razmere in da bo v tretjem četrtletju zabeležen presežek, pri čemer naj bi bil primanjkljaj ob koncu leta v skladu z načrtovanimi 2 odstotki bruto domačega proizvoda.
Prihodki ruskih izvoznikov nafte in plina so julija padli na 6,9 milijarde dolarjev s 16,8 milijarde dolarjev v enakem obdobju lani, kažejo zadnji podatki centralne banke. Zmanjšanje omejitev denarnih nakazil v tujino je povzročilo tudi pospešen odliv kapitala, saj si Rusi prizadevajo preusmeriti svoja sredstva na tuje račune. “Oslabitev rublja je posledica zategovanja mednarodnih vijakov okoli ruskega gospodarstva, pa tudi stroškov vzdrževanja gospodarstva,” je po poročanju Jutranjega Lista dejal Erik Meyersson, glavni strateg za nastajajoče trge pri SEB AB, skupini za finančne storitve s sedežem v Stockholmu. “Nihče noče imeti rubljev, omejena ponudba deviz pri izvoznikih pa bremeni valuto,” je sklenil.
N. Ž.