Že zelo zgodaj v mojem ne ravno kratkem življenju, v gimnazijskih letih, me je začelo zanimati vprašanje, kaj je osnovna razlika med ekstremizmom in sredinskostjo v politiki in zakaj ekstremne politične opcije, tako leve kot tudi desne, če pridejo na oblast, vzpostavijo totalitarni sistem. Postalo mi je jasno, da ekstremne politične opcije slepo sledijo svojim lažnim prerokom. Klasična ekstremna levica, komunisti, so tako slepo sledili svojim lažnim prerokom Marxu in njegovim razlagalcem Leninu, nekateri Stalinu ter drugi Trockemu in Kardelju. Tudi moderna ekstremna levica ima svoje razlagalce. O njih je pisal Roger Scruton[1]. Med njegovimi izbranci bi tukaj omenil edino Slavoja Žižka. In če pogledamo na ekstremno desnico, opazimo popolnoma identično situacijo. Tudi oni, fašisti in nacisti, slepo sledijo lažnim prerokom. Razlika med levimi in desnimi ekstremisti je samo v tem, da imajo vsak svoje lažne preroke.
Če upoštevamo pravkar opisane značilnosti ekstremnih politik, to je, da slepo sledijo svojim lažnim prerokom, potem je jasno, da si tako levi kot tudi desni ekstremisti domišljajo, da vse vedo. Zato jih vsaka razprava o odprtih vprašanjih oziroma iskanje optimalnih rešitev samo ovira pri uresničitvi njihove temeljne resnice. Zato odklanjajo demokracijo in želijo vzpostaviti totalitarni sistem, da bi uresničili svoje prerokbe. Ne moti jih niti, da zgodovina jasno kaže, da tak pristop vodi v propad[2].
V nasprotju z ekstremisti se sredinska politika jasno zaveda, da ni vsevedna. Zato skuša na osnovi strokovnih analiz in mnenj, statističnih podatkov in zgodovinskih izkušenj oblikovati za prebivalstvo kar najboljše rešitve. Zavedajo se, da so te najboljše rešitve kvečjemu relativni optimum in da so v dobršni meri odvisne od pričakovanj prebivalstva. Ker pa pričakovanja vseh prebivalcev niso enaka, so divergentna in včasih celo kontradiktorna, je nujna javna razprava o vseh odprtih vprašanjih in rešitvah. Samo ta da vsaj za večino sprejemljivo rešitev. Tako razpravo in usklajevanje mnenj pa omogoča samo demokratična družba. Zato je jasno, da se sredinske politične stranke, tako leve kot desne, jasno in odločno zavzemajo za demokratično družbeno ureditev.
Neresnicoljubni mediji in največji padec gospodarske rasti
Na zgoraj opisano razliko med ekstremizmom in sredinskostjo so me znova opomnila zadnja dogajanja pri nas v Sloveniji. Osrednji mediji pri nas tako npr. na RTV SLO Igor E. Bergant vlado Roberta Goloba opisujejo kot levosredinsko in SDS kot desno ekstremno. Upoštevaje zgoraj navedene kriterije je jasno, da SDS ne izpolnjuje niti enega od kriterijev ekstremnosti, medtem ko Golobova vlada vsaj v nekaterih pogledih izpolnjuje kriterije levega ekstremizma. Zaradi omejenega prostora za kolumno se bom tukaj omejil samo na en problem. To je odziv vlade Golobove na občuten, med vsemi državami EU največji padec rasti BDP. V letu 2022, ko je vodenje Slovenije prevzela sedanja koalicija in so še prevladovali ukrepi prejšnje vlade, je BDP zrasel za 8,2 odstotka. Lansko leto pa je bila ta rast samo še 1,6-odstotna.
Jaz se bom tukaj naslonil na znano publikacijo Indeks ekonomske svobode[3], ki jo zainteresirani bralec lahko najde na spletu. V tej analizi je jasno prikazana tesna korelacija med indeksom ekonomske svobode in BDP. Večji kot je indeks ekonomske svobode, višji je BDP. Če si sedaj v tej isti publikaciji pogledamo indeks ekonomske svobode za Slovenijo, vidimo, da je ta v letu 2022, ko so ga dominantno še določali ukrepi prejšnje vlade Janeza Janše, dosegel svoj maksimum 70,5/100. S tem indeksom se je Slovenija uvrstila v skupino svobodnih gospodarstev. Zaradi ukrepov Golobove vlade je ta indeks za leto 2023 katastrofalno zdrsnil na 68,5/100, kar je povzročilo tudi občutno zmanjšanje rasti BDP.
Vsaka demokratično usmerjena vlada bi analizirala te podatke. Če bi tako ravnala tudi vlada Roberta Goloba, bi ugotovila, da je padec indeksa ekonomske svobode in z njim povezana rast BDP v pretežni meri posledica padca kazalnikov v skupini vlada. Ti so davčno breme, trošenje vlade in fiskalno zdravje. Na osnovi take strokovne analize bi si vsaka demokratično usmerjena vlada prizadevala te ključne kazalnike popraviti in tako dvigniti rast BDP ter s tem standard prebivalstva. Golobova vlada je na žalost reagirala ravno nasprotno. Očitno je tako kot vse ekstremistično usmerjene vlade sledila svojim lažnim prerokom in napovedala za leto 2024 nove davke in s tem poslabšanje za Slovenijo ključnih kazalnikov ekonomske uspešnosti. Ob takem ukrepanju se nam res ne piše nič dobrega.
Naj to kolumno sklenem z željo, da bi se vi, dragi bralci, na prihodnjih volitvah odločali seveda skladno s svojimi prioritetami, vendar na osnovi objektivnih strokovnih analiz, in ne bi sledili levim ali desnim lažnim prerokom ter slovenskim “main stream” medijem. Ne pustite se zavajati in mislite s svojo glavo. Preprečite propad te države, ki smo jo Slovenci čakali stoletja.
Dr. Andrej Umek
[1]Scruton, Roger, Zablode, Prevare, Hujskaštva, Misleci nove levice, Družina, Ljubljana 2019.
[2] Acemoglu, Daron & Robinson, James A., Why Nations Fail, Profile Books LTD, London,Velika Britanija, 2012.
[3] Heritage Foundaqtion, 2023 Index of Economic Freedom.