Kmalu potem, ko je predsednik vlade Janez Janša zadovoljno sporočil, da lahko Slovenija iz celotnega svežnja za obnovo Evrope po pandemiji Covida-19 računa na kar 10,5 milijarde evrov, od tega na kar 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev, je za naslednji dan že najavil delovno sejo na Brdu pri Kranju, kjer so stekli dogovori, kako čim bolj produktivno počrpati evropska sredstva. Hitro ukrepanje seveda ne čudi glede na to, da je Janša javno poudaril, da se na podlagi lastnih izkušenj iz preteklih dveh finančnih perspektiv dobro zaveda, da je sedaj pred njimi težji del dela. “Ker se tega izziva zavedamo, se ga bomo lotili takoj,” je napovedal. Kot lahko vidimo gre za povsem drugačno razmišljanje, kot smo mu bili priča v času levih vlad ( Boruta Pahorja, Alenke Bratušek, Mira Cerarja in Marjana Šarca), saj je bilo tedaj črpanje evropskih sredstev iz prejšnjih dveh finančnih perspektiv porinjeno povsem na obrobje, velik delež sredstev je tako posledično ostal nepočrpan.
Pred dobrim mesecem dni je aktualni minister za razvoj, strateške projekte in kohezijo Republike Slovenije Zvonko Černač v intervjuju za Demokracijo kritično poudaril, da smo v finančni perspektivi 2014−2020 bistven slabši, kot smo bili v obdobju 2007−2013. “Pa smo takrat govorili, da je črpanje katastrofalno. Na to so nas dobronamerno opozarjali tudi posamezni člani Evropskega računskega sodišča. In po začetnem zanikanju teh dejstev s strani posameznih političnih akterjev je zavedanje o tem, da nismo dobri, nasprotno, da smo slabi, doživelo politično poenotenje tudi v parlamentu,” je dejal.
Vladi Alenke Bratušek in Mira Cerarja zapostavili najboljše in najbolj potrebne projekte
Slovenija je za obdobje finančne perspektive 2014–2020 dobila na razpolago 3,068 milijarde evrov sredstev evropske kohezijske politike, ki jih lahko koristi do leta 2023. Vendar pa stanje na področju črpanja evropskih sredstev za iztekajoče se finančno obdobje niti približno ni najboljše. “Učinki tega, kar delamo v teh dneh, tednih in mesecih, se bodo poznali v drugi polovici leta in v naslednjih treh letih. Počrpali pa bomo vse, do zadnjega centa,” je obljubil Černač in z obžalovanjem dodal, da žal ne za najboljše in najbolj potrebne projekte. “Smo pa v zadnjem letu iztekajoče se finančne perspektive ter programov in usmeritev, ki sta jih sprejeli vladi Alenke Bratušek in Mira Cerarja, zato tega ne moremo več bistveno popraviti. Veliko sem po občinah. Potrebe tam so drugačne, kot se kažejo v Ljubljani. In tu nas čaka najtežja naloga za prihodnji sedemletni okvir,” je napovedal minister.
Glede na to, kako so v času prejšnje vlade mainstream mediji v nebo povzdigovali prejšnjega predsednika vlade Marjana Šarca, ne čudi, da ni bilo slišati kritik na račun črpanja evropskih sredstev. Da je stanje v resnici alarmantno, je konec novembra lani kritično opozoril član Evropskega računskega sodišča Samo Jereb. Ta je namreč ob predstavitvi letnega poročila evropskih revizorjev v Bruslju opozoril na to, da v Sloveniji vlada slabo črpa evropska sredstev. Bruslju smo namreč morali vrniti 60,7 milijona evrov neporabljenih letnih predplačil, kar pa je velika škoda, saj bi lahko ta denar porabili za gradnjo prepotrebnih domov za starejše.
Kljub temu, da je bila Slovenija v času vlade Marjana Šarca šesta najslabša v Evropski uniji po črpanju evropskih sredstev, je Šarec miril, kako naj bi bilo v polnem teku izvajanje projektov in programov, ki se financirajo iz evropskih sredstev. Številke o katastrofalnem črpanju evropskih sredstev s strani Slovenije pa vendarle govorijo same zase. Slovenija je namreč do konca leta 2018 porabila le 24,2 odstotka sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov iz tekočega sedemletnega programskega obdobja, kar je res malo. Do konca novembra lani smo Bruslju upravičili porabo v višini 848,3 milijona evrov, torej le 27,6 odstotka vsega, kar je Sloveniji na voljo. Iz tega razloga seveda ne čudi, da so celo iz klopi Evropskega parlamenta slišal kritični pozivi Šarcu, da naj se le zresni in črpanje EU sredstev uvrsti med strateške prioritete. Med drugim je bilo slišati očitek v smislu primerjave z vlado Janeza Janše, ki se je z Evropsko komisijo izpogajala za dodatna sredstva, ki pa so se tudi prenesla iz neizvedljivih projektov na tiste, ki so bili pripravljeni za izvedbo.
Na račun arogance in nesposobnosti levih vlad se je Slovenija v zadnjih šestih letih uvrščala med najslabše države članice EU glede na črpanje EU sredstev. Absolutno nesprejemljiva pa je bila zlasti situacija leta 2017, ko Slovenija od sredstev, ki so ji bila na voljo v okviru omenjene kohezijske politike, ni prejela niti centa. Glede na to, da smo v tokratni finančni perspektivi dosegli zgodovinski dogovor, so mnogi naravnost navdušeni, da je na oblasti desnosredinska vlada, ki se zaveda pomena učinkovitega črpanja evropskih sredstev. Konec koncev je to v korist države in njenih državljanov, ta pa so še posebej pomembna v času po največji krizi, ki jo je Slovenija doživela od osamosvojitve naprej.
Nina Žoher