V času epidemije je vlada kot odgovor na krizo epidemije koronavirusa do sedaj pripravila šest protikoronskih paketov (šesti je v sprejemanju), ki zajemajo področje delovnih mest, dodatke k plačam, gospodarstvo, izpad prihodkov, izvajanje javnih storitev, kmetijstvo, prispevke, socialo, solidarnostne dodatke, stroške za material blagovnih rezerv in zdravstvo. Država je največ investirala za kritje prispevkov pokojninskega in socialnega zavarovanja, ohranitev delovnih mest ter za izplačila dodatkov k plačam.
S finančnega vidika je bil najobsežnejši paket pomoči ukrep plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja in je znašal preko 622 milijonov evrov. Prispevki pa so bili plačani več kot 742 tisoč upravičencem. Od tega je bilo največ sredstev namenjenih za pokojninsko in socialno zavarovanje zaposlenih, ki so delali (preko 400 milijonov evrov). Sredstva namenjena za kritje prispevkov vseh socialnih zavarovanj so znašala več kot 124 milijonov evrov, od tega je bilo vplačanih dve tretjini prispevkov v pokojninski sistem in ena tretjina v sistem zdravstvenega zavarovanja.
Drugi finančno najobsežnejši paket pomoči so namenili področju delovnih mest, investicija države pa je znašala preko 414 milijonov evrov. V sklopu tega ukrepa je preko 147 tisoč upravičencev prejelo nadomestila za čakanje na delo. Za zagotavljanje izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka pa je bilo namenjenih preko 30 milijonov evrov.
V sklopu zagotavljanja dodatka plačam je bilo zagotovljenih skoraj 200 milijonov evrov. Dodatek k plači pa je bil nakazan vsem tistim zaposlenim, ki so bili pri svojem delu nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje, oziroma so bili prekomerno obremenjeni zaradi obvladovanja epidemije. 204 upravičencem je bilo tako izplačanih 140 milijonov evrov dodatkov, medtem ko je to število veliko nižje med koncesionarji, ki so prejeli manj kot deset milijonov za 1285 upravičencev. Na občinski ravni je bilo prerazdeljeno malo manj kot 50 milijonov sredstev, 932 upravičencem.
Na področju gospodarstva je država investirala 123 milijonov evrov sredstev, in sicer za ukrep turističnih bonov. Bone je koristilo preko 800 tisoč upravičencev. Ostalih 15 milijonov evrov pa je država namenila za povečanje namenskega premoženja Javnega sklada Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva in slovenskega regionalno razvojnega sklada.
Izpad prihodkov vrtcev in drugih šolskih ustanov
Država je namenila preko šest milijonov sredstev za kritje izpada prihodka vrtcev in drugih šolskih ustanov. V tem sklopu so pokrili izpad prihodkov zasebnih vrtcev, izpad nejavnih virov za zavode s področja srednjega šolstva, oprostitev plačila staršev za vrtec in kritje omejenega obsega storitev dijaških domov. Za izvajanje javnih storitev je država namenila preko 20 milijonov evrov, skozi katere je krila izvajanje javnih storitev v dijaških in študentskih domovih, šolskih kuhinjah, delo zavodov za ljudi s posebnimi potrebami, javne vrtce, centre šolskih in obšolskih dejavnosti ter nadomestila prihodkov na področju športa.
Za zdravstvo je vlada skozi interventne ukrepe namenila preko sto milijonov evrov, skozi katere je krila izpad opravljanja zdravstvene dejavnosti, od tega le eno desetino komisionarjem, kljub temu, da je med njimi kar 4-krat več upravičencev. Stroški za material in blagovne rezerve, kamor so bili med drugim umeščeni tudi respiratorji in maske so znašali 95 milijonov evrov. Za izpad dohodkov na področju kmetijstva pa je država namenila preko šest milijonov evrov, ki je bil izplačan preko 11 tisoč upravičencem.
Solidarnostni dodatek
Upokojencem je vlada v prvem valu epidemije namenila solidarnostni dodatek, skupna sredstva zanj pa so znašala 66 milijonov evrov, medtem ko je bil solidarnosti dodatek izplačan preko 300 tisoč upokojencem. Sredstva namenjena za izplačilo solidarnostnega dodatka za socialno ranljive skupine je znašalo 24 milijonov evrov, v to skupino prejemnikov pa so bili vključeni prejemniki denarne socialne pomoči in študentje. Skupno je bilo za ukrep solidarnostnega dodatka namenjenih preko 90 milijonov evrov. Na področju sociale je država namenila preko štiri milijone sredstev, in sicer na račun povečanega zneska za veliko družino in za začasna denarna nadomestila.
Sara Rančigaj