V tovornjaku je umrlo 18 ilegalnih migrantov

Datum:

Bolgarske oblasti so danes sporočile, da so v tovornjaku našli 18 mrtvih ilegalnih migrantov. V vozilu je bilo sicer okoli 40 migrantov, predvidoma naj bi bili na poti do meje s Srbijo. Okoliščine njihove smrti za zdaj niso znane. Bolgarija se sooča s povečanim prihodom migrantov, ki skušajo nezakonito prečkati bolgarsko-turško mejo.

“Po prvih informacijah je tovornjak nezakonito prevažal okoli 40 migrantov, skritih pod lesom. Glede na doslej znane podatke jih je umrlo 18,” je sporočilo bolgarsko notranje ministrstvo. Kot so navedli, vzrok njihove smrti za zdaj ni znan. Nekateri mediji sicer navajajo, da naj bi umrli zaradi zadušitve. Preživele so odpeljali v bolnišnico na zdravniško pomoč, so sporočili. Po poročanju lokalnih medijev naj bi migrante prepeljali z bolgarsko-turške meje v Dragoman, ki je blizu meje s sosednjo Srbijo.

Migracije so v Evropi znova pereče vprašanje in so bile tudi ena od osrednjih tem izrednega vrha EU v Bruslju prejšnji teden. Voditelji sedemindvajseterice so se na srečanju zavzeli za boljše upravljanje in varovanje meja EU. Med članicami se v zadnjem času znova krepijo pozivi k financiranju ograj na zunanjih mejah EU. Med državami, ki to zagovarjajo, je tudi Avstrija. Nemški kancler Karl Nehammer je januarja zahteval dve milijardi evrov iz proračuna EU za financiranje širjenja mejne ograje med Bolgarijo in Turčijo, poroča STA. Švedska, trenutno predsedujoča EU, želi pospešiti deportacije. Poljska in Madžarska sta dolgoletni in odkriti kritiki liberalne migracijske in azilne politike. Danska ima cilj sprejeti “nič” beguncev. Po drugi strani pa Slovenija na južni meji podira ograjo, z meje umika tudi vojsko, z novelo zakona o tujcih pa bi spet omilili pogoje glede znanja slovenskega jezika.

Karl Nehammer (Foto: STA)

Lani se je število prošenj za azil v EU drastično povečalo. Teh je bilo po podatkih Evropske komisije 924 tisoč, leto prej pa 630 tisoč. “Neregularne migracije so spet postale eno najbolj perečih vprašanj v EU,” so v pismu zapisale Avstrija, Danska, Estonija, Grčija, Latvija, Litva, Malta in Slovaška. Konkretno so med drugim pozvali k strožjemu nadzoru zunanjih meja EU (podprtem s sredstvi EU), pospešitvi deportacij tistih, ki jim je bil zavrnjen azil, in proučevanju več sporazumov, kot je tisti, ki je bil sklenjen s Turčijo leta 2016, da sprejme nazaj zavrnjene prosilce azila, v zameno za sredstva EU za sprejem beguncev. “Evropska komisija se je zdaj strinjala, da bo zagotovila znatno podporo,” je dejal Nehammer in opozoril, da to pomeni, da lahko mejna država EU, kot je Bolgarija, zdaj uporabi bruseljski denar za obmejno osebje in vozila, nato pa uporabi svoj lastni denar “za okrepitev mejne ograje.” Po besedah Nehammerja to pomeni, da EU de facto plačuje za ograje na mejah, čeprav pravi, da ne. Bolgarija je bila v središču pozornosti Avstrije. Želi, da bi EU pomagala okrepiti ograjo med mejno državo EU in Turčijo, projekt, ki ga ocenjujejo na 2 milijardi evrov. Toda Komisija je opozorila, da ima po navedbah številnih diplomatov le še 3 milijarde evrov za vse projekte, povezane z ograjo.

Sara Kovač

Sorodno

Zadnji prispevki

Politični analitik: Mene bi bilo sram!

Predsednik vlade je zakuhal nov PR škandal, ko se...

Za oblečene kopalke islamske veroizpovedi kopalni red ne velja?

V kranjskem javnem kopališču so obiskovalci priča vse večjemu...

[Video] Meteorski vzpon zlagane Kamale Harris – od posteljnih aktivnosti do nameščenih afer

Podpredsednica ZDA Kamala Harris je v svoji domovini znana...

Ruska znanstvenica “padla skozi okno”

Umrla je ena izmed vodilnih ruskih ekonomistk Valentina Bondarenko....