Na seji parlamentarne preiskovalne komisije o nezakonitostih in zlorabah pri gradnji kanala C0 so priče ponovno izpostavile okoljsko spornost Jankovićevega kanalizacijskega projekta. Špela Bregat, uradnica, podpisana pod sklep, da je za kineto potrebna presoja vplivov na okolje, trdi, da v primeru izrednih dogodkov negativnih vplivov na pitno vodo ni mogoče izključiti. Arhitekt Andrej Čufer je šel še dlje. Pravi, da “ni možno, da se tu ne bi zgodila katastrofa.”
Špela Bergant je bila v letih med 2017 in 2021 zaposlena v sektorju za presojo vplivov na okolje na agenciji ARSO. Na seji preiskovalne komisije se je spominjala, da je Arso v letih 2015 in 2016 izdal sklep glede kanala C0, da presoja vplivov na okolje ni potrebna, nato pa so bili leta 2019 s strani inšpektorata obveščeni, da se na odsekih kanala vgrajuje kineta, ki ni bila predmet predhodnih postopkov, poroča STA.
Agencija je nato občino pozvala k predložitvi ustreznih podatkov, občina pa je februarja 2020 vložila zahtevo za izvedbo predhodnega postopka za vgradnjo armirane betonske kinete v dolžini dobrih 2000 metrov.
Na agenciji kljub pojasnilom občine niso mogli izključiti pomembnih vplivov na okolje, ki bi jih poseg lahko imel. Občina je bila s tem seznanjena, a na te pomisleke ni podala odgovora. Predhodni postopek se je zaključil z ugotovitvijo, da je za vgradnjo kinete potrebno izvesti presojo vplivov na okolje.
KANAL C0
Špela Bergant, ki je odločala o presoji vplivov na okolje: To za pitno vodo lahko predstavlja problem. pic.twitter.com/DAx9TGFg4V
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) April 19, 2024
Kot je povedala Bergantova, se je predhodni postopek zaključil s sklepom, da je za vgradnjo kinete potrebno izvesti presojo vplivov na okolje, gradnja namreč poteka na vodovarstvenem območju.
“Zaskrbljujoče je, da se je šele s poznejšimi študijami izkazalo, da je v napajalnem zaledju teh vodnjakov. Posledično lahko pride v primeru kakšnih poškodb, sploh potresov, do vpliva na to pitno vodo,” je izpostavila.
Indici so bili jasni
Predsednica preiskovalne komisije Anja Bah Žibert je povprašala Bergantovo, zakaj že leta 2015 in 2016 niso zahtevali presoje vplivov na okolje za kanal C0. Slednja je odgovorila, da sama ni vodila postopka, “dejstvo pa je, da smo v postopku, ki sem ga vodila jaz, dobili dokumentacijo, ki je opozarjala na problematiko. Program zaščite podzemne vode je bil pripravljen šele leta 2018. Indici so bili jasni, da lahko pride do problema. Ne vem, če so leta 2015 in 2016 taki dokumenti obstajali, so pa obstajali v mojem postopku.”
Dr. Tina Bregant: Lahko bi se vrnil tifus, diareja
Na seji preiskovalne komisije je nastopila tudi ljubljanska svetnica dr. Tina Bregant, ki je opozorila na hude posledice, do katerih bi lahko prišlo v primeru kontaminacije vode. “Kot zdravnica si sploh ne upam pomisliti, kaj bi pomenila kontaminacija pitne vode za Ljubljančanke in Ljubljančane in tudi za naš zdravstveni sistem. Obdobje tifusa, obdobje okoljsko povzročenih diarej je nekaj, čemur upam, da ne bomo več priča v naši državi, vendar se to dejansko lahko zgodi, če ne bomo upoštevali okoljskih standardov,” je povedala na seji.
Jankovićeva zloraba demokracije
Opozorila pa je tudi na padajoče demokratične standarde v ljubljanski občini. “Zavedam se dobrih in šibkih lastnosti demokracije, vendar je to, da je opozicija ostala brez glasu znotraj mestnega sveta, v bistvu zloraba demokracije,” je dejala. “Mi lahko skličemo karkoli želimo, pa bo mestna koalicija sejo obstruirala in te razprave ne bo,” je ponazorila.
KANAL C0
doc. dr. Tina Bregant, mestna svetnica MOL: Kot opozicija smo znotraj mestnega sveta Ljubljane ostali brez glasu. pic.twitter.com/3fF5v47Z0I
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) April 19, 2024
“Če bo ta projekt dejansko zaživel, ni vprašanje če – ampak kaj se bo zgodilo, ko bo prišlo do neke težave,” je zaključila. Prepričana je, da je še vedno čas, da se projekt ustavi.
Neznanje ali popolna ignoranca?
Na seji je nastopil tudi arhitekt Andrej Čufer, ki je opozoril na možnost kontaminacije vode v primeru naravnih katastrof. Med “verjetnimi scenariji ogrožanja vodonosnika” je naštel degradacijo tesnil in izpuščanje na spojih kanala, kar bi vodilo v uhajanje odplak, posledično pa tudi do slabšanja kakovosti podtalnice.
“Oni s tem ne obremenijo sebe ali svojih otrok, potres se lahko zgodi čez tri generacije ali pa čez 30 let. Tudi predor Mont Blanc je funkcioniral z manjšimi “požarčki”, dokler se niso vžgali moka in maslo, potem pa je bila katastrofa. Tukaj ni možno, da se takšna katastrofa ne bi zgodila,” je povedal Čufer.
Po Čuferjevem mnenju bi potres lahko povzročil lome na več mestih, tako pa bi kineta začela delovati kot “škarje”, nakar bi začele odplake nenadzorovano uhajati v podtalnico na celotni dolžini kinete. V primeru poplav pa bi lahko skupaj z brežino odneslo tudi cevi.
Ž. K.