“Mišice ki so potrebne za dihanje oziroma izmenjavo plinov začnejo popuščati, pluča postajajo vse bolj gosta, niso več normalno penasta. Takrat nastopijo intenzivisti, ki bolnika intubirajo in ga preklopijo na respirator, ki v pljuča dovaja kisik,” je posledice obolenja s covid-19 pojasnil pulmolog dr. Matjaž Turel in dodal, da ta virus naredi kar hudo okvaro, zato ni nič nenavadnega, da potek bolezni traja dolgo. “Celice morajo iz pljuč vse skupaj počasi očistiti in šele ko se to počisti, pljuča spet delujejo normalno. To je proces, ki lahko traja tudi tedne.“
V poučnem posnetku, ki si ga lahko ogledate spodaj, je zdravnik pulmolog na zelo preprost način razložil, kakšna je vloga virusa, kako deluje in kaj v našem telesu povzroči. Ker še vedno obstaja nekaj skeptikov, ki v obstoj virusa covid-19 ne verjamejo, je zelo pomembno, da se izobrazi čim večji del zainteresirane javnosti. Na tak način se bo morda še kakšen nejeverni Tomaž odločil, da je spoštovanje protikoronskih ukrepov več kot dobrodošlo, saj si nihče ne želi končati na ventilatorju, pa tudi blažje oblike bolezni niso prav nič prijetne.
dr. Matjaž Turel je tudi slikovno prikazal in po šolsko razložil, da imamo spodnja in zgornja dihala, meja so glasilke, dihalna cev je prevlečena s sluznico, ki jo sestavljajo celice, ki producirajo sluz. Na to sluz se določene stvari ulovijo, migetalke pa jih potiskajo navzven, je povedal. Virus običajno vstopa v telo skozi nosno, očesno ali ustno sluznico. Pri velikem deležu ljudi se tu ustavi in se začne v celicah deliti. “To je njegov osnovni namen, da se razmnoži v celici, da ga je več in da potem iz celice gostitelja s kapljicami pride spet ven iz telesa in okuži drugega. To je njegov praktično edini namen,” je pulmolog pojasnil namen virusa.
Pljuča postajajo vse bolj gosta in so na koncu podobna jetrom, kar seveda onemogoča dihanje
Pri nekaterih se virus torej ustavi v sluznici zgornjih dihal, kjer ga telo, sama sluznica, celice in imunski sistem pokončajo. Pri nekaterih ljudeh pa preide tudi v spodnja dihala, pod gasilke, kjer prične svoje razmnoževanje in povzročanje škode v pljučih, je opozoril Turel in dodal, da vzroka za to še ne poznamo. Tudi v tem primeru se lahko pojavijo le simptomi kašlja in izkašljevanja in se spet lahko vse skupaj na tem mestu ustavi. Če se njegova pot nadaljuje, pa prizadene že pljučno tkivo. Kadar je tkivo poškodovano ne nekaterih mestih, temu rečemo virusna pljučnica. Če imunski sistem virus uspe na tej točki zatreti, se človek zdravi in pozdravi. Pri kar velikem odstotku ljudi, sploh če primerjamo z navadno gripo, pa pljučnica napreduje.
Včasih je imunski odgovor telesa tako močan, da tudi sam lahko povzroči škodo v pljučih. “Dihalno vejevje vodi zrak do majhnih mehurčkov, v samih pljučih je ta površina ogromna, za pol nogometnega igrišča, če bi jih razgrnili. V steni teh mešičkov je žilje, tukaj poteka izmenjava plinov.” Kisik gre torej v kri, ven pa pride ogljikov dioksid, je dejal zdravnik. Ko vnetje, ki ga je virus povzročil napreduje, se dihalne poti začnejo mašiti. Pri vnetju lahko pride le do rdečine, lahko pa seveda tudi oteče, pri tem pa izmenjava plinov več ne poteka tako, kot bi morala. “Mišice ki so potrebne za dihanje oziroma izmenjavo plinov začnejo popuščati, pljuča postajajo vse bolj gosta, niso več normalno penasta. Takrat nastopijo intenzivisti, ki bolnika intubirajo in ga preklopijo na respirator, ki v pljuča dovaja kisik,” je pojasnil Turel, in dodal, da je že pred tem treba dodajati pacientu kisik.
Ta virus povzroči kar hudo okvaro pljuč
Zelo zanimiv je potek, je nadaljeval Turel, tega namreč pri običajnih virozah ne vidimo. Ljudje so najprej bolni, nekje šesti dan začnejo težko dihati, približno deseti dan pa v nekaj urah pride do napolnjena pljuč z vnetnim tekočinam, vse skupaj skratka pripelje do tega, da pljuča po gostoti postanejo podobna jetrom. Ta virus naredi kar hudo okvaro, zato ni nič nenavadnega, da potek bolezni traja dolgo. Celice morajo iz pljuč vse skupaj počasi očistiti in šele ko se to počisti, pljuča spet delujejo normalno. To je proces, ki lahko traja tudi tedne.
Sara Bertoncelj