“Samo, če se spomnimo, kakšni smo bili 2 tisoč let nazaj, kakšni so drugje, potem lahko cenimo, kaj je pravzaprav krščanstvo dalo naši kulturi, naši civilizaciji in konec koncev vsakemu od nas posebej,” je med drugim v oddaji Beremo z voditeljem Metodom Berlecem povedal dr. Žiga Turk, slovenski informatik, politik in kolumnist. V tokratni oddaji voditelj in gost posebno pozornost posvetita krščanstvu oziroma vplivu krščanstva na svet, kot ga poznamo danes, in kako bistveno je bilo to za izgradnjo vseh temeljev na vseh področjih.
Med poletjem marsikdo prebere več kot po navadi in eden izmed takih je prav gotovo tudi dr. Žiga Turk, ki je v tokratni oddaji Beremo predstavil kar nekaj izjemnih knjig iz različnih področij. Posebno pozornost pa sta z voditeljem Metodom Berlecom namenila delu Toma Hollanda, Dominion, ki govori o vplivu krščanstva na svet in njegov razvoj. Turk na podlagi svojega znanja in izkušenj izredno dobro argumentira svoj pogled na vpliv krščanstva v današnjem času, ki pa je (čeprav neočitno) prisotno tudi v ideologijah, za katere si ne bi mislili.
Knjiga, ki ji voditelj in gost posvetita posebno pozornost v oddaji je Dominion: Kako je krščanska revolucija preoblikovala svet, katere avtor je Tom Holland. Knjiga govori o tem, kako veliko vlogo je imelo krščanstvo pri oblikovanju Evrope in pomenu krščanstva pri oblikovanju zahodne civilizacije, kar Turk večkrat poudari. “Glavna težava, ki jo imamo v zvezi z ocenjevanjem prave vloge krščanstva oziroma njegove vloge v Evropskem prostoru je, da je tako prežeto v vseh porah, da se niti ne zavemo, kje majo svojo vir. Napaka, ki jo pogosto delamo, v katero smo naučeni, tudi filme snemajo tako, je, kot da so vsi ljudje na svetu taki, kot smo mi, s takimi vrednotami do sveta, s takim odnosom do sočloveka, s taki odnosom med očetom in sinom, možem in ženo …, kot je pri nas, kar pa ne drži,” je dejal Turk in dodal, da Holland v knjigi pojasni krutost sveta pred krščanstvom.
Turk pravi, da je prav zato “tragično poslušati, ko vse slabo na svetu pripisujejo krščanstvu, ampak zadeva je ravno obratna.” V nadaljevanju pojasnil, da je med kristjani in ostalimi veliko večja razlika, “kot pa je obleka”. “Samo če se spomnimo, kakšni smo bili 2 tisoč let nazaj, kakšni so drugje, potem lahko cenimo, kaj je pravzaprav krščanstvo dalo naši kulturi, naši civilizaciji in konec koncev vsakemu od nas posebej,” je med drugim pojasnil.
“Prava” znanost se je zgodila samo na krščanskem zahodu
Voditelj v nadaljevanju omeni, da je Holland v svoji knjigi govoril tudi o razsvetljenstvu, času, ko je zahod še dodatno prednjačil s svojimi razmišljanji in odkritji v znanosti pred ostalim svetom. Turk pri tem pojasni, da je “prava” znanost pravzaprav nastala samo na zahodu, kljub temu da so svet opazovali tudi drugi, sploh v arabskem svetu, je pojasnil. “Ampak ta sistematičen način opazovanja narave, preizkušanje, postavljanje hipotez, potrjevanje hipotez z opazovanjem, to se je zgodilo na krščanskem zahodu pod predpostavko, da je naš Bog racionalen in da lahko z razumom njegovo stvarstvo odkrivamo, še več, da s tem, ko ga odkrivamo, tudi na nek način slavimo Boga,” je pojasnil in poudaril, da je bilo ogromno znanstvenikov vernih. V ospredje so postavili v razum. “Ampak, razum so postavili v ospredje v času in prostoru, ki je bil prežet z nekim krščanskim humusom,” je pojasnil.
Turk je v nadaljevanju slednje primerjal z demokracijo, in sicer so po njegovih besedah ob pojavu demokracije v ZDA ustanovni očetje dejali, da si “ne predstavljajo, da bi ljudje glasovali prosto, če ti ljudje niso postavljeni v nek okvir, ki ga daje krščanstvo oziroma ki ga dajejo neke vrednote. Če bi dali ljudem brez vrednot volilno pravico, ne bi bila več demokracija pravi sistem,” je pojasnil Turk in poudaril pomembnost ravnotežja razsvetljenstva in krščanstva, saj da eno brez drugega ne gre.
Krščanstvo je tisto, ki najbolj vplivalo na svet
Turk ocenjuje, da je krščanstvo tista vera, ki je vplivala na svet, saj, kot je pojasnil, njeno vitalnost dokazuje že dejstvo, da cel svet meri čas od leta Kristusovega rojstva. Meni, da je cela filozofija človekovih pravic, ki je osnova delovanja Združenih narodov in mednarodnih odnosov, “na nek način kulturna apropriacija nekih stvari, ki so prišle iz krščanskih korenin, so jih zapisali, da so nevtralne,” je dejal in pojasnil, da je tudi Holland v svoji knjigi to pojasnil kot odlično marketinško potezo, kako “prodati” celemu svetu z zanikanjem njihovega izvora. Kar pa je tisto v jedru človekovih pravic, pa je po besedah Turka to zavedanje o človekovemu dostojanstvu, ki se mu pripiše že ob rojstvu, kar je na laičen način povedano, da “smo vsi Božji otroci”. V nadaljevanju pojasni tudi, kako je krščanstvo tudi iz poroke naredilo pomembno zgodbo o uspehu iz zahoda.
Hollandova knjiga je zaključena z ideologijo prebujenstva, ki je v zadnjih letih preplavila svetu, pri čemer Turk tudi to komentira. Meni, da Holland odlično pojasni, da “vse te ideje prebujenstva niso mogle nastati nikjer drugje kot v krščanskem svetu, saj vse te ideologije poskušajo najti neko žrtev in iz tega, da je nekdo žrtev, pa naj bo ženska, istospolno usmerjen, manjšina taka ali drugačna iz tega, da je žrtev, izpelje svojo moč. To, da je biti žrtev, da je biti v podrejenem položaju lahko vir moči, to je v samem jedru krščanstva,” je pojasnil in dodal, da imamo skozi krščanski odnos do Kristusa enak odnos do žrtev tudi v prebujeni ideologiji.
Iz krščanstva izvira tudi naš posluh za otroke, kar je po mnenju gosta vidno ravno pri vsem znani Greti Thunberg, podnebni aktivistki. Voditelj Berlec meni, da je sicer v njenem primeru očitno, da se z njenim podnebnim aktivizmom “pretirava”. Voditelj sicer meni, da so podnebne spremembe prisotne od nekdaj in da od nekdaj nihajo, vendar se Turk ne bi strinjal v celoti. “Mislim, da tukaj levica iz pravilnih predpostavk svetuje neumne ukrepe, desnica pa iz nepravilnih predpostavk želi delati prave stvari. Ljudem je lažje prodat nekaj, kar temelji na pravih dejstvih, pa potem izpeljati iz tega neko neumnost, to je lažje zagovarjati, kot pa zagovarjati neko neumnost,” je argumentiral Turk svoje nestrinjanje z voditeljem. Meni, da je potrebno boj s podnebnimi spremembami postaviti v sozvočje z ostalimi vsem drugim, kar mora človeštvo rešit.
Dr. Turk: To trdnost ljudje potrebujemo
Dr. Turk je pred leti napisal spremno besedo h knjigi popularnega kanadskega profesorja klinične psihologije dr. Jordana Petersona. Dr. Turk meni, da je knjiga danes še vedno uspešnica, saj ljudje “iščejo resnico oziroma neke globlje temelje,” pri čemer poudari, da so zelo uspešne tiste knjige, ki jim na nek način povedo tisto, kar vedo ali pa slutijo, da že sami vejo. Človek se v zadnjih dveh ali treh tisoč letih ni spremenil, meni dr. Turk, pri čemer pojasnjuje, da je bilo “že vse povedano doslej”, vendar Peterson to danes z drugimi besedami na bolj mladim dojemljiv način pove vse to, kar je bilo že povedano, vendar v jeziku, ki ga mladi razumejo. “Pokazal je na neka sidra, na neke točke, ki so trdne stalne, ki držijo že tisočletja, desettisočletja in tovrstno trdnost ljudje potrebujemo,” je pojasnil dr. Turk.
V zaključnem delu oddaje se dotaknete tudi knjige venezuelskega avtorja Alejandra Pena Escluse, Forum Sao Paulo in kulturna vojna, ki govori o infiltraciji kulturnega marksizma v družbe po svetu. Dr. Turk v zvezi z delom pojasni svoj vidik, in sicer da vidi borbo med dvema skupinama idej, na eni strani skupino, ki bi izboljšala dosedanje, že poznane stvari, in drugo skupino, ki bi zrušila vse do zdaj zgrajeno in začela na novo. Karl Marx je po njegovih besedah spadal v slednjo skupino in se postavil kot “zaveznik” v tem, da bo stvari postavil “na novo” na vseh področjih in upal, da bo našel zaveznike v delavskem razredu, saj so se ti počutili izkoriščene s strani kapitalistov. Ti naj bi bili številčnejši, vendar se je po 150 letih zgodilo to, da so se ti delavci “znašli v nakupovalnih središčih, ameriških obrobjih, vsak s svojo hišo” in je ta “zaveznik” izgini. V iskanju drugih zaveznikov so našli druge zaveznike v manjšinah (kot to vidimo danes), ki ne bodo prišli z orodjem ampak bodo kot orodje uporabili spodkopavanje nekih temeljev družbe.
Tanja Brkić