Mineva natanko leto dni, odkar je nastalo Gibanje Svoboda. Čas, ko je bila stranka še zunaj parlamenta, je zaznamovala sovražna retorika do drugače mislečih oz. političnih manjšin. Čas na oblasti pa so zaznamovali črni seznami oseb “za odstrel”, čistke v državnih podjetjih, ogromna nakazila na državna podjetja, ki jih obvladujejo Golobovi družinski prijatelji, in drastično padanje kakovosti življenja državljanov.
Gibanje Svoboda je nastalo iz propadle zelene stranke Z.DEJ, ki jo je ustanovil osmoljeni državni sekretar iz vlade Mira Cerarja Jure Leben. Na njen vrh je bil kmalu inštaliran Robert Golob, ki jo je preimenoval v Gibanje Svoboda. Kmalu se mu je pridružila danes vsem znana Urška Klakočar Zupančič, danes predsednica državnega zbora, in vrsta drugih odpadnikov iz propadlih levoliberalnih političnih projektov. Tudi sicer je bil politični projekt sila podoben propadlim projektom, kot so bili LDS, Zares, Pozitivna Slovenija, Stranka Alenke Bratušek, Stranka Mira Cerarja in Lista Marjana Šarca. Številni iz omenjenih strank so svoj politični dom našli ravno v Gibanju Svoboda.
Gibanje Svoboda je imelo od samega začetka ekskluzivno podporo dominantnih medijev, ki so v Robertu Golobu videli odrešitelja, ki bi v državo vrnil Status Quo in s tem ohranil njihove poslovne modele. To je bilo še posebej očitno pri družbah Pop TV in Kanal A, ki sta bili življenjsko odvisni od pogodb, ki sta jih sklenili z državno družbo Telekom. Prejšnje vodstvo je zoper omenjeni družbi sprožilo sodni spor, saj sta ti, kot je bilo utemeljeno s strani Telekoma, izkoriščali svoj monopolni položaj na trgu. S prihodom vlade Roberta Goloba na oblast, je ta najprej zamenjal vodstvo Slovenskega državnega holdinga, posledično je to zamenjalo upravo Telekoma, to pa je pravni spor umaknilo.
No, Gibanje Svoboda je že od samega začetka zavzelo ostro retoriko do reformistične vlade Janeza Janše, mediji pa so besede njenega predsednika zvesto amplificirali. Golob je hkrati vodil pogajanja s predsedniki strank, ki so se združile pod ime KUL (Koalicija ustavnega loka). Stranko Alenke Bratušek in Stranko Marjana Šarca so volivci na volitvah poslali na smetišče zgodovine. Pred koncem politične kariere ju je rešil prav Robert Golob. Marjana Šarca je imenoval za ministra za obrambo, Alenko Bratušek pa za ministrico za infrastrukturo. Kariera slednje je še posebej poveden primer, ki dokazuje, da je Gibanje Svoboda le eden od umetno ustvarjenih levo liberalnih političnih projektov. Najprej je bila članica LDS, nato stranke Zares, sledila je lista Hermine Krt, nato pa včlanitev v Pozitivno Slovenijo, od katere se je odcepila v Stranko Alenke Bratušek, ki jo je morala zaradi volilnega debakla stopiti z Gibanjem Svobodo.
Predsednik Gibanja Svoboda je bil v predvolilnem obdobju še posebej kritičen do davčne politike vlade Janeza Janše. V danes že zloglasnem medijskem intervjuju je grobo kritiziral davčno reformo Janševe vlade, ki je vsem dvignila plače, z besedami: “Jaz res ne vem, kaj bi meni nižji davki koristili, razen da bi imel več denarja na računu in bi ga mogoče zapravljal za večje neumnosti.” Napovedal je svojo davčno reformo, ki je plače, kot vemo, vsem znižala, tudi najrevnejšim, nato pa dvignila minimalno plačo, ki je 70 odstotkom državljanom povsem uničila kreditno sposobnost.
Izdatna medijska podpora se je obrestovala. Gibanje Svoboda je na volitvah prepričljivo zmagalo in iz parlamenta eliminiralo tako Stranko Alenke Bratušek kot Listo Marjana Šarca. Volitve so preživeli nasledniki zveze komunistov Socialni demokrati in skrajno levo stranko Levico, ki sta z Gibanjem Svoboda sklenili koalicijo. Ker je bilo potrebno zadostiti številnim kadrovskim apetitom, so se namenili ustanavljati nova ministrstva, danes jih Slovenija šteje rekordnih 20. Eno od takšnih ministrstev je Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki jo obvladujejo kadri iz skrajne Levice.
Kaj je z nami Slovenci ? Smo res popolnoma ponoreli?
Ob Social Demokratski Stranki @strankaSDS smo v parlament izvolili še dokazane lopove ,marksiste/boljševike in fašiste. pic.twitter.com/DafnDfcrUq— Dolinarjev_vnuk (@Dolinarjev_vnuk) January 26, 2023
Poleg najnujnejših kadrovskih menjav je bil eden izmed prvih ukrepov novonastale vlade priprava “črnih seznamov” ljudi, ki so se zaposlili ali napredovali v javni upravi v času vlade Janeza Janše. Ukrep je požel široko zgražanje v javnosti, saj je spominjal na sezname za odstrel, ki so jih pripravljala totalitarna gibanja, ko so utrjevala oblast.
Nastop draginje
Eno izmed prvih področij, ki se jih je lotila Golobova vlada, je bilo naslavljanje energetske krize. Kot je napovedal pred volitvami, se je lotil iskanja novega kompromisa med prodajalci pogonskih goriv in potrošniki. Posledica tega novega kompromisa so bile višje cene goriv in zadovoljnejši prodajalci. Nato se je lotil strateške oskrbe s pšenico. Pred lansko žetvijo je namreč obstajala resna bojazen, da bo zaradi ruske blokade ukrajinskih pristanišč na svetu zavladala lakota. Zaradi tega je Golob napovedal odkup slovenskega žita po nižji ceni od tržne. Famozni odkup je povsem propadel, saj so bili razpisi objavljeni veliko prepozno, slovenski kmetje pa so žita namreč že veliko prej prodali na trgu. K sreči tudi lakote ni bilo zaradi mednarodnega dogovora, pri katerem je posredovala Turčija.
Odpiranje meja za migrante
Eden izmed prvih ukrepov, ki jih je sprejela vlada Roberta Goloba, je bilo takojšnje odstranjevanje varovalne ograje na meji s Hrvaško, ki jo je tja postavila vlada Mira Cerarja. Takratna notranja ministrica Tatjana Bobnar je odstranitev ograje vehementno podpirala. Kot je našim bralcem znano, so številni migranti iz tretjih držav, ki so potovali po balkanski poti, to razumeli kot eksplicitno vabilo, zaradi česar se je število nezakonitih prihodov države meje izrazito povečalo, kar beležijo uradne statistike, ki jih zbira Policija.
Uzurpacija medijev
Naslednji veliki projekt, poleg že opisanega na relaciji Pop TV-Kanala A-Telekom, je bil ponovni prevzem oblasti na javni RTV. Ker so bili vodstveni mandati na zavodu že podeljeni, vladi Roberta Goloba ni preostalo drugega, kot da sprejme nov zakon, ki bi hkrati zradiralo sedanje vodstvene strukture in s tem tudi osebe, ki zasedajo odgovorne položaje na družbi. Hkrati je novela Zakona o RTV, ki je bila sprejeta po hitrem postopku (rezerviran za vojno stanje in naravne katastrofe), povsem onemogočila demokratično kontrolo uravnoteženosti poročanja, tako da je pooblastilo za imenovanje programskih svetnikov v večji meri vzela državnemu zboru in jih podarila v roke nevladnih organizacij, ki so seveda v rokah politične Levice. Ob uzurpaciji javnega medija se je v državnem zboru osnovala tudi preiskovalna komisija Mojce Šetinc Pašek, katere edini namen je preganjanje kritičnih medijev, med drugim našega medija, Nova24TV. Šetinc Paškova je sicer nekdanja “neodvisna” novinarka z RTV, ki se je do dneva, ko je razglasila svojo politično kandidaturo, razglašala kot politično neopredeljena.
Nezadržno višanje cene elektrike in hrane
Medtem ko je vlada Roberta Goloba izvajala (in še izvaja) vse hujši medijski pritisk na kritične medije, so se državljani in državljanke soočali z vse višjimi cenami električne energije in prehranskih produktov. Golob se je draginje na področju prehrane lotil z ustanovitvijo spletnega portala, ki beleži cene osnovnih živilskih produktov. Portal je postal predmet spora, še preden je zaživel, saj so ponudniki živilskih produktov obtoževali vlado, da jih želi pribiti “na pranger” in da gre za obliko negativne kampanje zoper ponudnike blaga, ki delujejo na različnih trgih. Ko je portal objavil prve izsledke živilskih produktov, so se ponovno pojavile kritike, saj so tisti, ki so podatke zbirali, po mnenju trgovcev, beležili napačne produkte. Ob vsem tem pa cena hrane nezadržno raste. Inflacija je bila samo leta 2022 10-odstotna, pri hrani je ta še enkrat višja, pri nekaterih izdelkih celo nekajkrat višja.
Nova afera je vzniknila, ko se je Golob loteval reševanje draginje na področju električne energije. Mizerne pomoči, ki so jih bili deležni tisti, ki so v največji stiski, so zbledele v primerjavi s pomočjo, ki jo je prebivalstvu namenila vlada Janeza Janše. Izrazito razočarano je bilo tudi gospodarstvo. Paket pomoči je bil težak zgolj nekaj čez milijardo, kar bi lahko primerjali z enim Janševim protikoronskim paketom. Več o tem lahko preberete tukaj: [Primerjava] Koliko pomoči gospodarstvu in ljudem bo med krizo namenila Golobova vlada v primerjavi z Janševo. Golob je bil deležen velikih kritik s strani gospodarstva, ker ni “pristrigel peruti” preprodajalcem elektrike, ki so zaradi slabega vodenja ob začetku vojne v Ukrajini zašli v hude težave. Številni so se spraševali, ali si Golob morda ustvarja varno blazino v GEN-I, katerega predsednik uprave je bil, ali pa nemara celo kanalizira davkoplačevalski denar v državne družbe.
Poseganje v Policijo in ustanovitev lastne policijske enote
Bržčas največja afera, s katero se je do te točke soočil Robert Golob in njegovo gibanje svobodnjakov, pa je bila afera, v kateri sta ga njegova nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav obtožila neposrednega vmešavanja v delo policije. O tem sta bili spisani dve bistveni uradni izjavi. Prvo je napisala Tatjana Bobnar, drugo Boštjan Lindav. Obe izjavi sta eksplicitno dokumentirali Golobovo vmešavanje v kadrovske zadeve v policiji. Hkrati je ob tem izbruhnila afera, v središču katere je bil Miloš Njegoslav Milović, Golobov varnostni svetovalec, za katerega so v vladnih krogih uvodoma trdili, da ta deluje pro bono, nato pa se je izkazalo, da ima omenjeni dolgoletno pogodbo z Elektro Ljubljana, ki mu je za svetovanje vsa ta leta bogato plačevalo. Milović naj bi bil tudi v ozadju Golobove zasebne “pretorijanske garde” oz. enote za varovanje, ki ni več podrejena policiji, temveč kar uradu predsednika.
Predsednik vlade se udeleži protesta … proti samemu sebi?
Zadnji “dosežek” Golobove vlade, ki se bo verjetno zapisal v anale slovenske politične zgodovine, pa je bila njegova udeležba na protestu, ki ga je organizirala njemu naklonjena (in skoraj gotovo z njim tudi neposredno povezana) “civilna družba”. Protest se je imenoval “stavka pacientov”, v katerem so protestniki trdili, da protestirajo za javno zdravstvo, predsednika vlade pa so vljudno pozdravili in mu zaželeli veliko sreče pri reševanju države. Kritični opazovalci politike so kmalu ugotovili, da gre za pravzaprav za protest proti zdravnikom, Golob pa je kmalu po tem sklical novinarsko konferenco, na kateri je prebral nekatere javno dosegljive podatke in napovedal spremembe, ki bodo prišle šele čez nekaj let.
Golobova Balkanska afera
Posebna zgodba pa je Golobova “albanska afera”, ki je še nekaj dni nazaj polnila naslovnice balkanskih, ne pa slovenskih medijev. Ta sega še v čas, ko je bil Golob predsednik uprave GEN-I, državnega monopolnega preprodajalca električne energije, ki jo ustvari Jedrska elektrarna Krško. Po javno dosegljivih podatkih, ki beležijo vrsto nenavadnih transakcij na transakcijske račune na Kosovem in Albaniji, so se pojavile obtožbe o financiranju volilne kampanje Kosovskega predsednika vlade Kurtija. V središču afere je kosovski veleposlanik v Zagrebu Martin Berishaj, ki naj bi deloval kot finančna mula med akterji. Slovenski mediji, z izjemo našega in medija Prava, o aferi ne poročajo oz. objavljajo le članke, v katerih Golob in Berishaj zanikata kakršnokoli vpletenost v nečedne posle. Na Kosovem je bila vmes odprta parlamentarna preiskovalna komisija, ki preiskuje opisane nečednosti, v Sloveniji pa je na to temo predsedniku vlade nemogoče zastaviti vprašanje poslanca/poslanke, saj le-ta predsednica Državnega zbora blokira kot neutemeljena. Prav tako ni mogoče ustvariti parlamentarne preiskovalne komisije, saj ima opozicijska SDS za to premalo glasov, NSi pa jih ne želi prispevati.
To pa še ni vse …
Odprli bi lahko še veliko zgodb. Obnašanje predsednice Državnega zbora, ki serijsko krši državni protokol, v boksarskih rokavicah poskakuje v razpravni dvorani Državnega zbora, naravnost nesmiselne odpovedi nakupa oklepnikov Boxer, uzakonjenega zamika začetka izvajanja Zakona o dolgotrajni oskrbi in prenosa večine sredstev, ki so bila za to namenjena, v oskrbo migrantov … Napoveduje se obdavčitev nepremičnin slovenskih državljanov. Lahko bi tudi spregovorili o tem, kako Golob sam predstavlja fašizem, proti kateremu se zaklinja. Kako bi sicer lahko razumeli izrazito nedemokratične izjave, kot je bila tista po prvem krogu predsedniških volitev, ko je dejal, da ne bodo dopustili, da se v predsedniško palačo zavihti kandidat stranke SDS, ali pa njegove naravnost grozeče nastope v medijih ob začetku policijske afere?
Gal Kovač