Evropa preučuje uvedbo zaščite ukrajinskega zračnega prostora s pomočjo 120 bojnih letal, ki naj bi preprečila ruske napade z raketami in droni, ne da bi pri tem spodbudila ekskalacijo vojne. Pobuda, imenovana “Sky Shield” (“Zračni ščit”), bi bila evropsko vodena obrambna cona, ki bi delovala neodvisno od NATA, in bi vključevala zračne patrulje nad Ukrajino.
Načrt predvideva zaščito mest in ključnih infrastrukturnih objektov, vključno s tremi jedrskimi elektrarnami v Ukrajini, mestoma Odesa in Lvov, vendar ne bi segal do bojišč na vzhodu Ukrajine. V projekt bi bila vključena letala, kot so F-16, F-35, Mirage, Eurofighter Typhoons in JAS 39 Gripens, ki bi jih spremljali podporni zračni sistemi, kot so radarji, letala za polnjenje goriva, poroča United24 Media.
Krepitev zračne obrambe velikih mest
To bi omogočilo, da bi bila ukrajinska letala preusmerjena na vzhod in bi okrepila zračno obrambo nad ključnimi mesti, kot so Harkov, Dnipro, Zaporožje in Krivi Rog. Pobuda je podprta s strani pomembnih evropskih in severnoameriških političnih osebnosti (70 oseb), kot so nekdanji litovski zunanji minister Gabrielius Landsbergis, nekdanji poljski predsednik Aleksander Kwaśniewski in nekdanji visoki poveljnik NATA Philip Breedlove.
Načrt naj bi imel večji vojaški, politični in družbeno-ekonomski učinek kot 10 tisoč pripadnikov tujih sil v Ukrajini. Čeprav je bilo o tej zamisli govora že od začetka ruske invazije leta 2022, je šele zdaj pridobila večjo podporo, zlasti po srečanju med ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.
Letala bi operirala vsaj 200 km stran od ruskih letal
Evropski uradniki sicer ohranjajo previdnost glede neposrednega vključevanja letal v ukrajinski zračni prostor, saj obstaja strah pred eskalacijo, če bi ruske sile napadle katero od patruljnih letal. Kljub temu podporniki menijo, da je tveganje za pilote minimalno, saj Rusija od leta 2022 ni uporabljala svojih bojnih letal izven bojnih območij.
Načrtovalci predlagajo, da bi letala, povezana z Natom, delovala vsaj 200 km stran od ruskih letal, s čimer bi zmanjšali možnost morebitnih spopadov. Letala bi bila nastanjena na letališčih na Poljskem, v Romuniji, na Češkem in tudi v baltskih državah. Vse to bi omogočilo večjo fleksibilnost in boljšo zaščito ukrajinskega zračnega prostora, obenem pa bi zmanjšalo tveganje za neposredno eskalacijo vojne.
Domen Mezeg