Skoraj ni človeka, ki ne bi poznal Nine Pirnat, nekdanje direktorice NIJZ, saj se je ta od prvega primera zaznane okužbe z novim koronavirusom redno pojavljala pred televizijskimi ekrani in Slovencem vedno znova ponavljala, kako ni razloga za paniko in nošenje zaščitnih mask. Kljub temu, da je glede njene odstavitve javna hiša RTV SLO poročala kritično v smislu, kako naj bi ta uspela pridobiti zaupanje javnosti, pa je dejstvo, da je s svojo brezbrižnostjo ogrožala življenje in zdravje Slovenk in Slovencev. Neučinkovitost NIJZ pa po eni strani niti ne čudi, glede na to, da NIJZ slepo sledi Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO), za katero pa je dobro znano, da ko ta deli nasvete, ljudje umirajo.
14. januarja je WHO preko Twitterja sporočila, da ni jasnih dokazov, da se virus covid-19 razširja s stiki med ljudmi. Da. Vsako se lahko zmoti, ali ne? A WHO se moti prepogosto. Leta 2003 je Global Fund, ki deluje po naročilu WHO, porabil 41,2 milijona dolarjev za nakup zdravil proti malariji. Leta 2004 se je izkazalo, da je zdravilom potekel rok uporabnosti, bila so neučinkovita.
WHO je prihranila nekaj denarja, a ubila na deset tisoče otrok. Ko si je WHO leta 2010 postavila za cilj, da zmanjša število žrtev zaradi malarije, se je zgodba ponovila. Število smrtnih žrtev se je povečalo. Podobno je bilo leta 2014, ko je bil v Afriki izbruh ebole. WHO se je izkazala za popolnoma neučinkovito. Leta 2017 WHO v svojem prednostnem seznamu ni omenila tuberkuloze, čeprav na leto pomori 10,4 milijona ljudi. Zakaj? Ker je WHO tako svetovala farmacevtska industrija. Se ne splača.
Generalni direktor WHO si je tekom pandemije izmenjeval nasvete z Lady Gaga?!
Pri izbruhu virusa covid-19 WHO verjame kitajskim komunističnim oblastem in svetu deli škodljive nasvete. Med drugim, da maske niso potrebne. Postalo je že kar simptomatično, da ljudje običajno umirajo, ko WHO deli nasvete. Če še vedno zaupate WHO, vas bo verjetno prepričalo slednje. Sredi pandemije je generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus našel čas za telefonski pogovor s “strokovnjakom za zdravstveno varstvo”. Kdo je to? Lady Gaga. Izmenjala sta si mnenja, kaj narediti v boju proti koronavirusu. Seveda, po tem, ko ji je zaželel vse najboljše za rojstni dan. Najbrž boste nocoj lažje spali, ker veste, da vas pred covid-19 ščiti Lady Gaga. In te nasvete posluša slovenski NIJZ in potem svetuje naprej Slovencem?
V sosednji Italiji krizne razmere, NIJZ pa svetoval, da zaščitno vedenje pri nas ni potrebno?!
Spomnimo. Kljub temu, da je dobro znano, da se v času zimskih počitnic mnogo slovenskih družin odpravi na smučanje v Italijo in v Avstrijo, 24. februarja pa se je že vedelo, da so naši zahodni sosedje doživeli epidemijo, se je NIJZ obnašal povsem brezskrbno. Pirnatova je na tiskovni konferenci 24. februarja trdila, kako zaščitno vedenje naj ne bi bilo potrebno, tudi nošnja mask ne. Potnikom, ki so se vrnili iz tujine, je le svetovala, da naj, če dobijo bolezenske znake, kontaktirajo zdravnika.
V naslednjih dneh je bilo mogoče opaziti povsem brezskrbno obnašanje s strani NIJZ, zato ne čudi, da so v tem času slovenske družine, med njimi tudi zdravstveni delavci, veselo smučali. Medtem, ko je v Italiji vsak dan zaradi koronavirusa umrlo sto Italijanov, je Pirnatova celo navajala: “Ljudje, ki prihajajo z ogroženih območij in so zdravi, so lahko normalno vključeni v delovni kolektiv in ne potrebujejo domače samoizolacije.” Ker so se 2. marca v severnih pokrajinah v Italiji soočali z izrednim stanjem, so zdravstveni strokovnjaki in v SDS ter NSi pričeli glasno opozarjati na nevarnost širjenja koronavirusa pri nas. Tedaj so se namreč družine z otroki pričele vračati s počitnic, otroci so sedli v šolske klopi, starši pa so se vrnili na delovna mesta. Kljub širjenju virusa v Sloveniji je Pirnatova sporočala, da je mogoče, da je virus med nami, a je zagovarjala prepričanje, da tudi če je virus med nami, so očitno znaki tako blagi, da ta ne povzroča težav.
Šarčeva vlada je dala vedeti, kako zaupa strokovnosti NIJZ, zato do zaprtja meja z Italijo ni prišlo. 4. marca je bil dan, ko smo v Sloveniji zabeležili prvi primer okužbe. Če bi človek takrat pričakoval, da bo NIJZ odreagiral bolj odločno, se je vštel. Pirnatova je namreč pomirjala, kako je za prenos bolezni pomemben tesnejši stik. “Verjetnost, da bi se okužili bolniki in njihovi spremljevalci na urgenci, je zelo majhna, podobno velja za sopotnike na letalu,” je trdila. Šele v petek, 13. marca 2020, ko je bila v Državnem zboru RS izglasovana tretja Janševa vlada, so bili v treh dneh sprejeti nujni ukrepi za zajezitev širjenja epidemije virusa covid-19. Danes je več kot očitno, da je NIJZ zavajal slovensko javnost, Šarec pa je tej strokovnosti tako slepo verjel in sledil, da imamo danes 28 smrtnih žrtev in skoraj tisoč okuženih.
WHO šele z aprilom dalje svetuje uporabo zaščitnih mask v javnosti!
Medtem, ko NIJZ ob naslonitvi na nasvete WHO ni svetovala uporabe zaščitnih sredstev, so se Mladi zdravniki odločili, da državljane seznanijo s pomenom uporabe zaščitnih mask in njihovo pravilno uporabo. Pri tem so v vednost pokazali graf, ki prikazuje, kako množična uporaba mask pomaga pri zajezitvi epidemije. Mesec dni po tem, ko smo v Sloveniji zabeležili prvi primer okužbe, je WHO očitno le ugotovil, da je dobro, da ljudem svetuje nošnja zaščitnih mask v javnosti, poroča South China Morning Post. “Kirurške maske bi morale biti še vedno rezervirane za medicinske delavce,” glede splošne populacije, ki uporabljajo domače zaščitne maske, svetovna zdravstvena agencija pravi: “Lahko pride do situacije, ko nošenje mask lahko zmanjša stopnjo, s katero lahko okuženi posamezniki okužijo druge.”
Kot lahko vidimo, je to velik zasuk od izjav, ki jih je WHO dajala v preteklosti. Ta je namreč navajala, kako nošenje mask za posameznika predstavlja samo nepotreben strošek, ki lahko dodatno obremeni še državni proračun in nam da napačen občutek varnosti, namreč: “Če nosite medicinske maske, kadar niso navedene, si lahko povzročite nepotrebne stroške, breme javnih naročil in ustvarjanje napačnega občutka varnosti, kar lahko privede do zanemarjanja drugih bistvenih ukrepov, kot je higiena rok,” so trdili. WHO se je tako vtikala v bremenitev javnega proračuna in v proračun vsakega posameznika, čeprav to sploh ni v njeni pristojnosti. Če WHO tega ne bi počela, bi si seveda marsikdo priskrbel zaščitno masko, da bi zaščitil sebe in svoje najbližje.
Najnovejši podatki kažejo, da se na svetu približujemo že kar 65 tisoč smrtim. Če bi WHO odreagirala strokovno, do tega ni prišlo. Žalostno pa je, da slovenska NIJZ tega ne spredvidi. Po vrsti fiaskov s strani Pirnatove smo namreč lahko videli, kako je tudi v. d. direktorja NIJZ Ivan Eržen javno pohodil napore vlade, ki je sprejela ukrepe, ki med drugim dodatno omejujejo gibanje državljanov in nalagajo obvezno redno razkuževanje površin v skupnih prostorih večstanovanjskih stavb.
Ker v ospredju NIJZ ni strokovnost, ampak politika, danes beležimo 28 smrtnih žrtev, kar je povsem nedopustno. Marsikatero smrt in okužbo bi se namreč dalo preprečiti, če bi ukrepali hitro, strokovno in se pri tem ne bi šli medsebojnih obračunavanj. Kako naj slovenska javnost zaupa stroki, ko pa se zdi, da se ta sploh ne zaveda, da je vsako življenje neprecenljive vrednosti?!
Hana Murn