Po napovedih dr. Janeza Žiberta iz ljubljanske zdravstvene fakultete, ki med drugim sodeluje pri projektu Covid-19 sledilnik, bo vrhunec okužb z novim koronavirusom dosežen konec meseca. Zdravniki pa opozarjajo, da so bolnišnice zaradi manjka kadra že zdaj na robu kolapsa. Da bi zagotovili zdravstveni kader, so se na ministrstvu tudi koncesionarje na regijskih ravneh pozvali, da naj svoj kader napotijo v covidne bolnišnice. K pomoči so povabili tudi dijake in študente zdravstvenih smeri. Stanje v bolnišnicah je resno, 9. novembra je bil namreč delež pozitivnih testov kar 42-odstoten. Medtem ko zdravstvena stroka državljane prosi za spoštovanje ukrepov za zajezitev virusa, politiko pa za enotnost, jih očitno nihče ne jemlje resno.
Še naprej smo namreč priča protestom zanikovalcev virusa in nasprotnikom pogoja PCT, vlada in opozicija pa s prstom kažeta drug na drugega, kdo je kriv za nastale razmere. O tem, kaj se je zgodilo v Sloveniji, najuspešnejši evropski državi v prvem valu epidemije, so v oddaji Razkrito z voditeljem Luko Svetino diskutirali naslednji gostje: državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade zadolžena za zdravje Jelka Godec, nacionalni koordinator za cepljenje Jelko Kacin, infektolog dr. Federico V. Potočnik, nekdanji direktor NIJZ dr. Ivan Eržen in ustavni pravnik dr. Janez Pogorelec. Prek videopovezave pa se je oglasil tudi psiholog Borut Pogačnik.
Vsak zdravnik, ki dela na covid oddelku, je zdravnik, ki ne dela na drugem oddelku
Glede na to, da v ljubljanskem in mariborskem UKC opozarjajo, da so robu kolapsa, je infektolog Potočnik uvodoma spregovoril o trenutnih razmerah v celjski bolnišnici, kjer je ta zaposlen. “Mislim, da je tako kot v vsaki bolnišnici. Kapacitete niso na robu, ampak so že presežene. Ko odpremo nov oddelek, se ta takoj zapolni. Vsak nov oddelek pa zahteva kader (medicinske sestre in zdravnike). Vsak zdravnik, ki dela na covid oddelku je zdravnik, ki ne dela na drugem oddelku. Tako se nam kopičijo druge pomembne bolezni, ki zastajajo.” Kader je po besedah Potočnika utrujen, ker gre za stvar, ki se že vleče skoraj dve leti. Situacija je tako alarmantna. Pravi, da mu je včasih težko razumeti, kako ob taki težki situaciji, za katero ne najdejo več besed, ki bi prišle do ljudi, se še vedno najdejo ljudje, ki pozivajo k druženju ali se druženj udeležujejo. “Čas je za takšno enotnost, ki zahteva od nas odrekanje, distanco, ki zahteva nekaj časa, da se da nekatere stvari na stran,” je bil jasen.
Po besedah Potočnika si je zdravstvo želelo lockdown, ob tem pa je dodal, da se je potrebno zavedati, da mora vlada pri sprejemanju ukrepov vzeti v obzir več stvari in upravljati z več deležniki. “To je njihova odločitev. Z naše strani je stvar zelo preprosta. Mi potrebujemo distanco med ljudmi, da se epidemija ne širi. Potrebno je torej nošenje zaščitnih mask, razkuževanje rok, higiena kašlja. Skratka osnovne stvari, ki ljudi držijo narazen in virus omejujejo.”
Kacin je povedal, da so stvari v povezavi s cepljenjem proti covidu-19 krenile naprej. Samo v tem tednu bo namreč NIJZ sam, bodisi v sodelovanju s Salusom, ki opravlja logistično dostavo cepiv na cepilna mesta, v cepilna mesta pripeljal okrog 140 tisoč odmerkov cepiv. Napovedal je, da pričakuje, da se bo v četrtek preseglo število cepljenih s prvim odmerkom 1.200.000. “Dolgo smo se vrteli pod 1.200.000, v četrtek pa bo ta številka presežena. Že drugi dan zapored se je število vpisanih v register cepljenih povečalo za več kot 2 tisoč tudi pri prvo cepljenih. Zanimanje za cepljenje pri tistih, ki se še nikoli niso cepili, se tako povečuje. V sredo je bilo s tretjim odmerkom cepljenih 110 tisoč ljudi.” Kacin upa, da se bodo situaciji bolje prilagodili tudi cepilni centri. To bodo po njegovih besedah pokazali podatki o cepljenih. Nekateri cepilni centri so namreč šele v sredo prvič v tem tednu odprli svoja vrata. “V ponedeljek in torek marsikdo še ni cepil, čeprav že nekaj časa poudarjamo, kako pomembno je, da se čim več ljudi v čim krajšem možnem času cepi, da okuženi ne bi zboleli in polnili covid oddelkov. Zlasti tisti, starejši od 50 let.”
Po besedah Godčeve umetno ustvarjanje konflikta med ministrom za zdravje in gospodarstvo samo škodi celotni situaciji. Zadeve namreč niso takšne kot se prikazujejo dostikrat. “Ko govorimo o popolnem lockdownu, to pomeni zaprtje celotne industrije, gospodarstva. Ponovna vzpostavitev gospodarstva bi terjala tudi še dodatno škodo. Popolni lockdown so imele lani nekatere države v prvem valu: Španija, Italija, Grčija, ljudje pa so lahko odhajali iz stanovanj samo, ko so na sprehod peljali psa itd. Potrebno je razumeti, kaj to pomeni.” Česa takšnega po besedah Godčeve ni nihče predlagal. Tudi na sejah vlade ne, govora je bilo o poostritvi ukrepov in da se v popolnosti spoštuje PCT-pogoj. Če bi se ta v preteklosti spoštoval in ne bi bilo toliko ponarejenih potrdil, je Godčeva prepričana, da bi danes vendarle beležili manjši odstotek ljudi v bolnišnicah in manjši odstotek obolelih.
“Ukrepi, ki so bili sprejeti na začetku epidemije v preteklem letu, so bili pravi. Pripravila jih je namreč stroka in vlada jih je potrdila in tudi uvedla,” je pojasnil Eržen in dodal, da je bila kasneje stroka nekoliko izključena. Predvsem epidemiologi, je poudaril in dodal, da je bila vsa odgovornost prenesena na skupino strokovnjakov medicinske stroke, ki so strokovnjaki za druga področja. “Oni tega znanja, ki smo ga pridobili ob usposabljanju za obvladovanje epidemije, nimajo. Mislim, da je bila to slaba poteza v tistem času. Predvsem v jesenskih mesecih, ko je bilo že jasno, da epidemije ne bo konec. Ko smo poudarjali, da je že prisotna pandemska utrujenost in se je nadaljevalo z druženji po kleteh, je to prispevalo k številu tistih, ki so se okužili. Najhuje pa je bilo to, kar se je zgodilo v domovih starejših občanov, kamor so okužbe vdrle,” je zatrdil.
Ustavno sodišče odigralo nenavadno vlogo
Ustavni pravnik Pogorelec je spregovoril v zvezi z razveljavitvijo delov Zakona o nalezljivih boleznih. Po njegovem mnenju je Ustavno sodišče RS odigralo po svoje neko nenavadno vlogo. Poskušalo je namreč nekako tehtati stvari, ki jih morda ne bi smelo tehtati samo na zakonitost, ampak tudi na vrednoto življenja. “Sodišče je zelo vztrajalo na tem, da se ne sme posegati v človekove pravice arbitrarno in da bi se že skorajda morali imeti soglasje stroke za vsak sprejet ukrep. Postavili so zahtevo, da je potrebno na vsakih sedem dni preverjati, če so ukrepi primerno. S tem se jim v drugih državah ni bilo potrebno ukvarjati. Vrhunec vsega je bilo, ko je šlo sodišče proti nekim temeljnih pravnim postulatom, da ti nek predpis velja, če je sprejet za nedoločen čas, dokler ga ne razveljaviš.” Meni, da bi se lahko ustavno sodišče tukaj obnašalo bolj zadržano in bilo bolj naklonjeno temu, da so bili ukrepi sprejeti z namenom doseganja določenih ciljev, ki so zelo pomembni.
Psihoterapevt in psiholog Pogačnik je spregovoril okrog upora proti cepljenju, ki vlada v Sloveniji. Že od 16. marca lani vodja dežurne psihosocialne službe za pomoč ranljivim skupinam v Sloveniji. “V tem času sem se seznanil s številnimi težavami, dvomi in vprašanji prebivalcev. Na začetku so bile te stvari enostavne. Ljudje so menili, da je cepljenje potrebno, nujno. Kasneje pa je bilo opaziti, da temu ni tako. Kakšni so bili vplivi okolja, ki so vzbudili to dilemo, je težko reči. Tisti, ki so imeli že prej določene psihične težave, so so v tem času bolj reflektirale, postale bolj reprezentativne. Iz tega so izhajale vse naslednje težave, ki jih lahko danes gledamo in poslušamo.”
Povedal je, da si ni mislil, da bo to doseglo take razsežnosti, ki smo jim priča danes. Ti protesti so po besedah Pogačnika deloma povezani s tem, da se nasprotuje avtoriteti. Ta avtoriteta je v sedanjem času in prostoru sedanja vlada. “Mislim, da ne bi bilo preveč drugače, če bi bila druga vlada, ki bi krojila našo usodo. Ljudje se zelo bojijo in so talci teorij zarote, ki so se pričele širiti drugod po svetu.”
Godčeva je poudarila, da je potrebno razumeti, da lahko epidemijo ljudje obvladamo le skupaj. “Vsak skrbi za svoje zdravje, s tem skrbi za zdravje najbližjih in vseh ostalih. Karkoli bo vlada predpisala, karkoli bo z odlokom določila, ti nič ne pomaga, če se sam ne držiš osnovnih ukrepov,” je poudarila in dodala, da bilo potrebno poslance, ki so skupaj podpisali poziv k cepljenju, spomniti tudi na to. “Me skrbi, da so bili podpisi podani s figo v žepu. Verjamem, da bi lahko to ponovno naredili. Tudi če se marsikdo ne strinja s kakšnim ukrepom, naj ga vsaj upošteva, ne pa da ravnatelji danes razlagajo, kakšen je odlok, da pravno ne stoji dovolj. Sama sem bila profesorica, pa si ne bi upala govoriti ali nek ukrep pravno stoji ali ne.” Pozvala je, da naj vsi državljani stopijo skupaj, ker to res ni šala.
Kacin je prepričan, da je normalno, da je vsaka vlada tarča kritike in obsodbe. Posebej v takšnih kriznih razmerah, ko virus ljudem spreminja način življenja. Ni pa nekaj normalnega, da se diskreditira stroko in se jo žali. “To govori o naši čudni mentaliteti. Človek bi si mislil, da ker smo bili del Avstro-Ogrske, da se bomo obnašali tako kot Avstrijci in bomo razumeli. Do tega ponedeljka je bila misija nemogoče, da bi nekdo pokazal osebni dokument za vstop v katerikoli lokal, danes to tretji dan počne vsak. Nekaj se je moralo zgoditi, da se je to prelomilo. V tem trenutku je nastopil čas, da bi vsak, ne glede na to, kam politično sodi, koaliciji opoziciji, bi moral pokazati, da je del rešitve in s svojim zgledom pokazati tistim, ki še vedno ne razumejo, kako daleč smo in kako težko je v bolnišnicah, da moramo delovati enotno. Da mora zdravstvo delovati enotno.” Minister je po besedah Kacina sedaj imenoval šest koordinatorjev za posamezna področja, ki bodo skrbeli za to, da bo čim manj neusklajenosti med primarnim in sekundarnih delov.
Kot je povedal Kacin, je vlada razmišljala okrog uvedbe modela PC. “Istega dne je Ustavno sodišče RS povedalo, da na to ne pristaja. Medtem so na Hrvaškem in v Avstriji so posvojili PC, mi te možnosti preprosto nimamo. Ne gre samo za politiko, gre tudi za vse veje oblasti, da prepoznajo resnost trenutka, da bi v najkrajšem možnem času pocepili čim več ljudi, da ublažimo pritisk na bolnišnice, na drugi strani pa z nekaterimi skupnimi akcijami pokazali, da želimo Slovenijo čim prej spraviti iz te nevarnosti popolnega lockdowna.”
Po besedah Eržena ima NIJZ generično nalogo, da obvladuje epidemijo, da sodeluje z ministrstvom za zdravje in vlado, ni imel priložnosti, da bi sodeloval kot bi lahko. Ne vem zakaj se je tako odločil, bolj pomembno je sedaj, da stopimo skupaj in prepričamo ljudi, da je potrebno znane ukrepe upoštevati in se cepiti, ker je to tisto kar varuje zdravje.
Brez osemdesetodstotne precepljenosti nam ni pomoči
Covid-19 je epidemija in pandemija, kakršne ta generacija še ni doživela. Nanjo po besedah Kacina ni bil pripravljen nihče na svetu, tudi mi ne, kot tudi NIJZ ne. Pred tem se je Slovenija izkazala kot država, ki ima najmanj cepljenih proti gripi. “Brez osemdeset odstotne precepljenosti nam ni pomoči. Ob tem imamo nizko precepljenost otrok. Pri nas je bilo to imonativno vprašanje. Danes je vso primarno zdravstvo na ravni občin, samozadostno, brez možnosti, da bi minister nanj odločilno vplival. Drug del zdravstva pa je na drugem nivoju. To zahteva velik strateški premislek, da bi bili drugič takšnim izzivom bolj učinkovito kos,” je bil jasen.
Nina Žoher