[Video] Proti kulturnemu marksizmu se da boriti na kulturen način

Avtor Alejandro Peña Esclusa v svoji knjigi med drugim piše o tem, kako je Forum iz Sao Paula z denarjem iz mamilarskih kartelov in drugih kriminalnih virov vplival tudi na politično dogajanje v Evropi – s tem, ko so tukaj ustanavljali stranke. Bolj natančno opisuje špansko stranko Podemos, ki močno spominja na našo stranko Levica. Stranka Podemos je danes v vladni koaliciji skupaj s socialisti – torej je precej podobno situaciji, kot je trenutno v Sloveniji. “Nekateri ustanovitelji stranke Levica so tudi delali na venezuelski ambasadi,” je avtor spremne besede Janez Janša spomnil na podobne korenine.

V torek je potekala predstavitev knjige Forum São Paulo in kulturna vojna, ki služi kot začetek razprave o vzrokih in posledicah ter možnostih, da se razgradnji naše civilizacije uspešno upremo. V drugi polovici 20. stoletja smo bili priča vzponu levičarskih ideologij, ki so se prebijale v ospredje s pomočjo dolgega pohoda skozi institucije ter kulturne vojne. Forum v Sao Paolu združuje južnoameriške levičarske stranke in se, kot v pričujoči knjigi izčrpno opiše avtor Alejandro Peña Esclusa, poslužuje socialnega inženiringa in drugih subverzivnih metod za doseganje svojih ciljev. Čeprav gre za drugačno okolje od našega, lahko opazimo vzporednice z levičarskim delovanjem v Sloveniji in Evropi, zaradi česar je pričujoča knjiga tako zanimivo kot tudi koristno branje za vse, ki jih zanima, kako levica uveljavlja svoje nazore.

“Ta knjiga je zelo dragocena, ker na zelo poljuden način, ki je razumljiv vsakemu, razloži, kako deluje kulturni marksizem,” je poudaril Janez Janša, ki je tudi avtor spremne besede v predstavljeni knjigi. Za Forum São Paulo večina niti še ni slišala, pa čeprav gre za institucijo, ki je v Latinski Ameriki pripeljala na oblast zdaj že v več kot petnajstih državah predsednike in vlade iz svojih vrst. Janša je tudi spomnil, da je bila Venezuela nekoč peta najbogatejša država na svetu, predvsem zaradi svojega naftnega bogastva, danes pa je kljub temu bogastvu ena najrevnejših držav – zaradi Huga Cháveza in Nicolása Madure ter zaradi vladavine, ki jo je tam vzpostavil Forum iz São Paula. Mnogo jih je iz Venezuele zbežalo pred nasiljem in revščino, med njimi tudi avtor knjige, ki je bil nekaj časa tudi v zaporu, njegovo hčerko, novinarko, pa je eden od vojakov Chávezovega  režima rafalno ustrelil v prsi – zaradi neprebojnega jopiča je na srečo preživela.

Kakšna je razlika med običajnim in kulturnim marksizmom?
Marksizem je bil v času socializma uradna doktrina tudi v Jugoslaviji oziroma Sloveniji – izhaja iz nekih temeljnih postulatov v Komunističnem manifestu, ki je bil napisan že skoraj pred dvestotimi leti. Na začetku piše, da je treba za to, da se ustanovi brezrazredna komunistična družba, najprej razgraditi staro. V ta namen je treba razgraditi temeljne stebre družbe, ki so družina, narod, vera, zasebna lastnina in zasebno šolstvo. Da se vse to izvede, je potrebna socialistična revolucija oziroma nasilni prevrat. V nekaterih državah se je to dogajalo, dokler ni pač zmanjkalo vsega. Ko ni bilo ničesar več za v lonec ali pa v primeru Sovjetske zveze za vojaško industrijo, je zadeva propadla. Ideja je bila degradirana, Forum v Latinski Ameriki je začel iskati drugo pot za propagiranje marksizma. Že italijanski marksistični ideolog Antonio Gramsci je med potovanjem po Sovjetski zvezi ugotovil, da je za vzdrževanje tega režima potrebna ogromna količina represije – načela marksizma so bila v nasprotju s tradicijo takratne ruske družbe. Začel je sestavljati drugačen koncept, v katerem je stvari nekoliko obrnil: preden se poruši prej omenjene stebre družbe, jih je treba diskreditirati – v ta namen pa je treba prevzeti ključne institucije, ki ustvarjajo javno mnenje oziroma vrednotni sistem človeka. Ključnega pomena je tudi, da se vero postavi v materializem, v tostranstvo. Gramsci je menil, da je najprej treba spremeniti način razmišljanja, materialni svet pa se bo sčasoma tem spremembam prilagodi. Novo smer kulturnega marksizma je torej zasnoval Gramsci s svojo teorijo kulturne hegemonije.

Dr. Ivan Štuhec je opisal, kako je levičarska intelektualna elita po drugi svetovni vojni preformurilala ideje, ki so bile v tistem času mnogim privlačne. Pri tem je imela pomembno vlogo Frankfurtska šola in njeni predstavniki, kot sta Max Horkheimer in Theodor Adorno. Frankfurtska šola je sledila osnovnim marksističnim postulatom, le da so kapitalizem in delavski razred preselili na intelektualni nivo in na univerze, torej v celotno kulturno sfero – po Gramscijevem receptu. V Sloveniji smo imeli pred tridesetimi leti občutek, da smo opravili s komunizmom in njegovimi idejami, vendar so se stvari v akademski sferi tudi pri nas še naprej razvijale – danes lahko vidimo, kako v stranki Levica svoje ideje skušajo prevajati v zakonodajo. Te ideje so v sedanjem času torej dejansko postale nek politični faktor. Zanimivo je tudi, če pomislimo, da so ideje Frankfurtske šole nastajale – kot nam pove tudi ime – v Nemčiji, torej v središču Evrope, neomarksistična teorija pa se je razširila vsepovsod.

Kulturni marksizem bo propadel, ker ima popolnoma napačno podobo o človeku – posledice bodo kljub temu grozljive
Profesor Štuhec, ki je dolga leta predaval na Teološki fakulteti,  je izpostavil ključni problem, ki je po njegovem mnenju napačna podoba o človeku. Ponovil je besede papeža Janeza Pavla II., zakaj je komunizem propadel: zato, ker je imel popolno napačno podobo o človeku. “In tudi kulturni marksizem bo propadel, ker ima popolnoma napačno podobo o človeku,” je poudaril Štuhec in pojasnil, da so klasični marksisti in komunistični sistem skušali priti na oblast z revolucijo in silo ter konfliktom med delom in kapitalom, zdaj pa gremo po neki drugi poti, ki postavlja v konflikt kulturo in naravo. Po teoriji Frankfurtske šole in podobnih je narava nekaj, kar v ničemer ne določa človeka – po njihovi ideji človek določa samega sebe. Tako že v praksi danes vidimo, da oseba lahko samo sebe praktično identificira vsak dan drugače – danes je ženska, jutri je moški, pojutrišnjem nekaj tretjega. Celo oxfordski leksikon je redefiniral moškega in žensko – očitno je tudi institucija, ki jo imamo za nek možganski trust popolnoma zmešana, če več ne priznava nekih osnovnih bioloških postulatov. S tem, ko so v središče kot nosilno idejo postavili konflikt med kulturo in naravo, so se začele na novo definirati tudi človekove pravice. Je pa precej kontradiktorno, da so ti isti ljudje, ki zavračajo vlogo narave pri opredeljevanju človeka, istočasno zagreti naravovarstveniki in postavljajo naravo tako rekoč za najvišjo vrednoto. “Ta paradoks, ta diskrepanca v tej definiciji kaže na to, kako je njihova opredelitev človeka popolnoma mimo in je zmotna in ne bo preživela,” je ponovil Štuhec in dodal, da bodo posledice kljub temu grozljive.

Dejstvo je, da mamilarski karteli financirajo Forum São Paulo, najmočnejši tamkajšnji kartel se imenuje “kartel sonca” in obvladuje večino ilegalnega prometa z drogo v Latinski Ameriki – eden od glavnih voditeljev tega kartela je – naj se sliši še tako neverjetno – prav Nicolás Maduro, aktualni venezuelski predsednik. Veliko prometa z mamili gre tako mimo vsakega nadzora, preko venezuelskih vojaških baz in njihove logistike. V Ameriki so razpisane visoke nagrade za informacije glede Madura, pa tudi glede novega predsednika Kolumbije Gustava Petra, ki je številka dve teh kartelov, čeprav konec koncev vsi vedo, kje se ju najde. Janša je pojasnil, da ta denar (in droga) prihaja tudi v Evropo in kaj vse se z njim financira – od strank, do NVO-jev, gibanj in tako naprej. Prejemniki tega denarja seveda omogočajo, da sistem neovirano deluje naprej. Denar priteka tudi v nasprotni smeri – če na primer v Gvatemali nekdo ustanovi nevladno organizacijo, ki se vsaj na papirju zavzema za ekologijo, LGBT ali kaj podobnega, iz Evropske komisije začnejo prihajati milijoni, ki pa so v resnici nato namenjeni povsem drugim stvarem.

Ključnega pomena je prepoznavanje grožnje
Po Janševih besedah sta ključni dve besedni zvezi v knjigi Forum São Paulo in kulturna vojna “prepoznavanje grožnje” ter “ustvarjanje degradirane množice” – torej množice, ki ni več sposobna ločiti med tem, kaj je dobro in kaj slabo. “Ko ustvariš takšno množico, ji lahko prodaš karkoli,” je opozoril Janša in slikovito pojasnil, da če se človeka lahko prepriča v to, da se sam odloča, katerega spola je, se ga lahko prepriča v vse. “Če lahko nekoga prepričaš v absurdnost, ga lahko prepričaš tudi v najhujše zločine,” je dejal. Veliko stvari se nam torej dogaja tudi zato, ker ne prepoznavamo grožnje – zato je ta prepoznava ključnega pomena. Janša je tudi opozoril, da naši mediji o dogajanju v Latinski Ameriki poročajo zelo malo, se je pa zanimivo nekaj več poročalo o brazilskem predsedniku Jairu Bolsonaru, ki je na začetku svoje kampanje napovedal, da je njegova poglavitna naloga uničiti Forum São Paulo. Tako je postal sovražnik številka ena – očitno tudi naših medijev, ki o njem niso znali napisati niti ene pozitivne besede. Tudi sedaj, ko so tam razglasili zmago Lula da Silve in zaradi tega vsakodnevno protestira več deset milijonov ljudi, se o tem praktično ne poroča, pa čeprav gre za najbolj množične demonstracije vseh časov.

Sara Kovač