Na YouTube kanalu našega novinarja in kolumnista Aleša Ernecla je gostoval slovenski ekonomist, kolumnist in raziskovalec delovanja t.i. globoke države dr. Rado Pezdir. Pezdir je gost, ki veliko ve in zna povezovati, zato je vsak njegov intervju balzam za ušesa in ume tistih, ki jim resnica, jasnost in razstiranje skrivnostnosti pomenijo veliko.
Dr. Rado Pezdir je slovenski javnosti znan kot ekonomist, kolumnist brez dlake na jeziku in raziskovalec korupcije, pranja denarja in nasploh delovanja stricev iz ozadja ali t.i. vzporedne ekonomije. Pezdir ve toliko, da bi z njim bilo možno zlahka narediti feljton triurnih intervjujev, pa bi časa še kljub vsemu zmanjkovalo, tokrat pa je prvič gostoval na YouTube kanalu našega novinarja in kolumnista, Aleša Ernecla.
Z Erneclom sta postopoma šla skozi razvoj komunistične partije, od Edvarda Kardelja do Milana Kučana. Pezdir je najprej razložil, kako so skozi desetletja potekali boji med slovenskimi partijskimi velikani, od Kardelja pa vse do Kavčiča, pri tem pa tudi opisal konflikte med posameznimi lokalnimi frakcijami, zasavsko, jeseniško, in tako naprej. Kot je ovedal Pezdir, o partiji razen mitov ne vemo skoraj ničesar, in vendar je bila živ organ, sestavljen iz ljudi, ne nek oddaljeni “Veliki brat”.
https://www.youtube.com/watch?v=jI6wHPjr40Q&feature=emb_title
Partija od tihotapljenja do slamnatih podjetij in bank v Švici
Pezdir je povedal, da je partija od samih začetkov delovala dvotirno, to je vodila vzporedni ekonomiji, pri čemer je nezakonito uporabljala predvsem za utrjevanje svojega položaja. Podrobno je opisal prehod od tihotapljenja in preprodaje cigaret, kasneje tudi drog, povezav z italijansko mafijo, nedvoumne podjetnosti članov partije, ki so to počeli, do ustanavljanja bolj ali manj slamnatih podjetij v kapitalističnih državah, davčnih oazah in banke v Švici kot zadnjega in najpomembnejšega temelja za obvladovanje denarnih tokov.
Vzpostavil je zanimivo analogijo med t.i. Kavčičevim ali bolj liberalnim sistemom v 70 – ih letih prejšnjega stoletja, ki je spominjal na francoski sistem tedanjega časa – imeti krovna državna podjetja ali državne dragulje in vanje iz centralne banke o potrebi pumpati denar za investicije in pokrivanje izgub – in t.i. Kučanovim sistemom v 90 – ih, ki je v bistvu sistem, kakršnega smo vse do pred kratkim poznali in ga v dobri meri še vedno poznamo v Sloveniji.
Jože Damijan in noži v hrbet
Pezdir se je dotaknil Tanje Fajon in sedanjih kadrov partije, za katere ocenjuje, da so veliko manj sposobni od kadrov nekdanje, “veliko bolj cinično delujoče partije“, kot se je izrazil. O nedavnem tvitu Tanje Fajon, ko je zapisala, da je zaskrbljena, ker se je Janez Janša srečal s predstavniki Izraela brez predstavnikov Palestine, je dejal, da je to dokaz, kako malo Tanja Fajon ve, kaj so preference nekdanjih vodilnih partije, saj je bil Izrael velik zaveznik partije in da so jih že pred leti morali spomniti, da Izraela ne morejo spraviti v takšen položaj in da Palestina ne obstaja.
Za Jožeta P. Damijana je povedal, da ne v njegovih očeh ne kot ekonomist niti kot človek ne kotira visoko. Dejal je, da vsi, ki so z njim kdaj sodelovali, trdijo, da ti Damijan slej ali prej zarije nož v hrbet. Temu, da v ekonomskih sferah ni ne preveč ljubljen ne spoštovan, pripisuje tudi Damijanov obrat “od tržne ekonomije k samoupravljanju“. Kot primer njegove nestrokovnosti je navedel predlog, ki ga je raztrgal že dr. Igor Masten, ustanovitev nekakšnega DUTB – ja.
Golobičeva neučinkovitost
Za Gregorja Golobiča je povedal, da svojih informantov sicer nima v njegovih krogih in da ne ve natančno, kako velik igralec je, da pa je jasno, da je igralec. Izpostavil pa je dvoje: Doslej se je vedno pokazalo, da je Golobič dober, ko deluje iz ozadja, ko pa v politiko vstopi sam, se tudi samokompromitira. V zvezi z njegovim delovanjem za koalicijo KUL v zadnjem času pa je opozoril, da ni učinkovito, da ne daje rezultatov. In, kot se je izrazil, “kdo bo gledal trenerja, ki deset tednov obljublja zmago, ki pa kar ne pride in ne pride“?!
Sara Kovač