Na spletnem omrežju Twitter je zaokrožil posnetek pogovorne oddaje na TV Slovenija, v kateri je takrat še profesor prava Miro Cerar govoril o netransparentnosti pri največjih in najpomembnejših projektih in nesposobnih oblastnikih, ki zaradi emocionalne ter strokovne podhranjenosti ne zmorejo rešiti pravih problemov v državi. Vse to, kar je Cerar leta 2010 očital drugim, se mu je pri vstopu v politiko in vodenju vlade ter sedaj pri vodenju ministrstva za zunanje zadeve tudi zgodilo. 2. tir, predor Karavanke, izgubljena arbitraža, nespoštovanje odločb ustavnega sodišča, prodaja NLB pod ceno so le nekateri od projektov, pri katerih je sodeloval Cerar in pri katerih se je izkazalo, da je vsaj tako netransparenten in neučinkovit, kot njegovi predhodniki, ki jih je kritiziral. Njegova vlada je tako končala mandat kot ena najneuspešnejših, za neuspeh pa je bil dodatno nagrajen s funkcijo ministra za zunanje zadeve.
Po spletu je zaokrožil videoposnetek Mira Cerarja, ki je leta 2010, v času vlade Boruta Pahorja in začetka recesije, gostoval v pogovorni oddaji na TV Slovenija. Med drugim je povedal: “Se strinjam, da transparentnost – torej preglednost, jasnost, javnost – mora biti v demokraciji precejšnja. Vendar, kaj se dogaja: transparentni postajajo najbolj nepomembni dogodki in dejanja, na primer, ali je predsednik države pil kavo ali pa ni pil kave, ali se oblači njegova šefica kabineta v to ali ono obleko. S tem se ljudem da enostavno kruha in iger, občutek je, poglejte, saj se o vsem javno govori. Tam, kjer se pa milijoni pretakajo, na primer za neko cesto ali tunel, ki sta bila slabo zgrajena, ali pa se aneksi sklepajo. Tam ni nobene prave transparentnosti. Tako je, vedno bodo tisti, ki so na vrhu, našli kanale, da si bodo mimo teh pravil kaj zakulisno razdelili ali pa netransparentno porabili.”
Kaj je Cerar govoril 2010🤔🤣😡 pic.twitter.com/1MwJ3gDWUY
— Marijan Turjan (@MTurjan) December 13, 2018
Če se oblast državljanom posmehuje s svojimi dejanji, državljani postanemo apatični
Tako je nadaljeval Cerar in pojasnil še pomembnost psihologije in čustev pri delovanju države: “Če dovolite, še ena zelo pomembna tema. Rekli ste, da naj očistimo državo emocionalne navlake in da naj se pogovarjamo racionalno. Zelo pomembno, vendar je država, tako kot ekonomija ali finance, povezana s psihologijo in tudi emocijami. Tukaj je v Sloveniji problem, do te države imamo namreč preveč ambivalenten emocionalni odnos. Ali jo strašno ljubimo ali pa jo strašno sovražimo. Cela naša politika je pokazala v zadnjih letih, da ni dovolj emocionalno inteligentna.” V nadaljevanju pogovora je povedal tudi, da državljani postanemo apatični, če se nam državno oblast stalno ruši in se nam s svojimi dejanji posmehuje: “Ti problemi, ki se nam dogajajo, niso problem pomanjkanja znanja. Mi imamo ogromno strokovnjakov, v samih vladah ipd., pa kljub temu gredo stvari v napačno smer. Moramo izgraditi nekoliko bolj uravnotežen odnos. Država nam varuje našo domovino, varuje naša razmerja. Tudi to je nekaj, kar je emocionalno pomembno, in če smo državljani zadovoljni z državo in jo cenimo, smo državljani zanjo pripravljeni več storiti. Lažje kje potrpimo. Ampak seveda, če ti zgoraj na oblasti stalno nekdo ruši in se ti posmehuje s svojimi ravnanji, državljani postanemo apatični, nezadovoljni. In ta emocionalna vez je pretrgana, in to je eden izmed ključnih problemov tega časa v Sloveniji.”
J. Ž.