Vzporedno z interpelacijo predsednika vlade je potekalo protestno zborovanje Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. Na shodu z naslovom ZA SLOVENIJO IN RESNICO so izrazili nasprotovanje politiki, ki osamosvojitev degradira v sredstvo političnih delitev in svoje nasprotovanje ukinitvi Muzeja slovenske osamosvojitve, ki tako ustanovo zasluži kot temeljno točko krepitve naše državotvorne, domoljubne in demokratične zavesti. Na govoru je spregovoril predsednik VSO Lojze Peterle, predstavnik mladih iz SDS Dominik Štrakl in predstavnica NSi Katja Berk Bevc, nekdanji obrambni minister in predsednik SDS Janez Janša, zgodovinar dr. Jože Dežman, predsednik SLS Marko Balažic in predstavnik zamejcev Karel Smole.
Združenje VSO pozdravlja današnjo interpelacijo, ki jo je sprožila stranka SDS, kot tudi priporočila Nove Slovenije vladi, namenjene krepitvi vrednot slovenske osamosvojitve.
Shod se je začel z Zdravljico v izvedbi Marcosa Finka.
Voditelj prireditve je spregovoril o široki podpori, ki jo Muzej slovenske osamosvojitve uživa. Navedel je besede nekdanjega predsednika države Boruta Pahorja, ki je dejal, da je ustanovitev muzeja politična odločitev, vodenje pa strokovna, ter da je ukinitev muzeja nesprejemljiva. V prid muzeja so se izrekli tudi na Slovenskem svetovnem kongresu.
Nato je spregovoril predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve in predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, ki je zbrane uvodoma vprašal, ali so si lahko v času osamosvajanja predstavljali, da bo slovenska vlada vlada nekoč ukinjala Muzej slovenske osamosvojitve, hkrati pa se udeleževala manifestacij na Čebinah, kjer je bila ustanovljena Komunistična partija Slovenije. Peterle je nato spregovoril o tem, da je prehod v demokracijo prinesel Sloveniji tudi dejstvo, da smo lahko demokratično odločali o svojih političnih povezavah, kot je denimo pridružitev Evropski uniji in zvezi NATO, nato pa je prisotnim zastavil retorično vprašanje, kdaj je bil slovenski narod vprašan o pridružitvi Jugoslaviji in njenemu nedemokratičnemu sistemu.
“Druga svetovna vojna in revolucija so nas tragično razdvojili. Klanjamo se tistim, ki so šli v boj proti okupatorju iz domoljubnih nagibov in vsemu, ki je kadarkoli objektivno doma ali po svetu podpiralo pot v samostojno državnost. Ne moremo pa šteti k osvoboditvi sedemsto množičnih morišč in uvedbe totalitarnega reda,” je povedal Peterle in dodal, da osamosvojitev ni podaljšek te zgodbe, ki jo pripovedujejo morišča. “Osamosvojitev pomeni prelom s totalitarnim redom,” meni predsednik VSO.
Katja Berk Bevc: Tisočletni sen se ne sanja za eno generacijo
Nato je spregovorila predstavnica NSi, Katja Berk Bevc. “Ko vidim tako morje slovenskih zastav, mi je enostavno toplo,” je uvodoma povedala Berk Bevc in dodala, da s tem udeleženci shoda kažejo spoštovanje do samostojne republike Slovenije. “Osamosvojitev je in mora biti tudi stvar nas mladih,” je nadaljevala, da se tisočletni sen ne sanja za eno generacijo. “Hvala, da ste nam, mladi generaciji, dali tako bogato popotnico za življenje,” je nato o osamosvojitvi razmišljala v nadaljevanju.
Dominik Štrakl: Ni nam vseeno, kaj se dogaja z našo državo!
Sledil je nagovor Dominika Štrakla, člana izvršilnega odbora Slovenske demokratska stranke, ki je nagovor začel z besedami, da “nam ni vseeno, kaj se dogaja z našo državo”. Nato je nadaljeval: “Ni nam vseeno, da nam ukinjajo Muzej slovenske osamosvojitve in ni nam vseeno, da imajo takšni zaničevalni odnos do vsega tistega, kar nam je omogočilo, da smo dobili svojo državo.”
Nadaljeval je, da danes Slovenke in Slovenci živimo veliko bolje kot kadar koli prej. Kljub temu se sprašuje: “Ali nismo morda leta 1991, v tem času dobrih 30 let kaj pozabili? Kaj ne naredili, pa bi morali? Kaj nismo morda takrat kaj spregledali? Zakaj se to sprašujem? Če danes povprečnega osnovnošolva vprašaš, ali zna našteti kakšen pomemben datum v času druge svetovne vojne, bo na to takoj znal odgovoriti. Če ga vprašaš o času slovenske osamosvojitve, pa žal ne bo znal našteti niti enega. […] Vidimo, da z razvojem našega izobraževalnega sistema nekaj ni bilo v redu, saj so ga večino časa gradili tisti, ki sedaj uničujejo vse, kar je prinesla slovenska osamosvojitev.”
Janez Janša: Ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve je simbolno dejanje
Sledil je govor obrambnega ministra v času osamosvojitve, predsednika stranke SDS in nekdanjega predsednika vlade Janeza Janše. “26. junija, leta 1991, se je na tem trgu zgodilo nekaj, kar presega vse nas. Zgodilo se je nekaj, kar je preseglo vse, kar je slovenski narod v svoji dolgi zgodovini dosegel. Na tem trgu je zaplapolala zastava samostojne slovenske države, ki je simbolizirala nek zaključek procesa, ki je trajal od leta 1987 in v katerem smo Slovenci iz naroda doživeli v nacijo, ki zasluži biti gospodar na svoji zemlji,” je svoj govor začel Janša.
Nato je nadaljeval, da je slovenska zgodovina polna dosežkov in junaštva, kot tudi gorja in trpljenja, “ampak noben od teh dogodkov se ni izšel v zaključno dejanje nastanka samostojne slovenske države”. Kot je pojasnil, je v tistem času nastalo vrednotno središče naroda, nekaj, kar Slovencev ne deli in v čemer se lahko vsi prepoznamo.
.@JJansaSDS: Ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve ni neko začetno dejanje, ampak končno dejanje nekega procesa ki so ga sprožili tisti, ki jim osamosvojitev nikoli ni bila intimna opcija. pic.twitter.com/T0OgBdyCDr
— SDS (@strankaSDS) April 19, 2023
“Ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve ni nič drugega kot simbolno spuščanje nove slovenske zastave in dviganje nazaj tiste stare,” je povedal Janša, ki je spomnil na osamosvojitvene čase, ko se je na drog pred Državnim zborom prvič vzpela slovenska zastava. K temu je pojasnil, da se je proces, ki je pripeljal do današnjega stanja, začel domala takoj po osamosvojitvi, ko so se do oblasti dokopali tisti, ki jim Slovenija nikoli ni bila intimna opcija.
.@JJansaSDS: Kadar upravljalci države narod vodijo v nasprotju z vrednotami na osnovi katerih je narod nastal, država zaide v krizo.
Danes je Slovenija v krizi vrednot, ki generira vse ostale krize. Ni hujše krize kot ta.
Ampak danes smo na začetku nove slovenske pomladi. pic.twitter.com/XzCZ83Y0FE
— SDS (@strankaSDS) April 19, 2023
Predsednik SDS je svoj govor zaključil, da smo na pragu nove slovenske pomladi.
Marko Balažic: Na vsakem koraku se kaže, da svoje države nismo vzeli dovolj resno
V nadaljevanju je spregovoril Marko Balažic, predsednik SLS. Tudi on je spomnil na osamosvojitvene čase in se v uvodu nagovora zahvalil osamosvojitveni generaciji: “Hvala za vaš pogum in jasno smer,” je povedal. Spomnil je tudi na besede pokojnega Ivana Omana, ki je nekoč na vprašanje, kaj je zanj čudež odgovoril: “Definicija je zapisana v katekizmu. Moja pa je taka, slovenska osamosvojitev. Bog nas je izpeljal iz Egipta čez rdeče morje, zdaj nas pusti v puščavi, toliko nas že je, da bomo preživeli.”
Balažic je nato nadaljeval, da se danes na “vsakem koraku kaže, da svoje države nismo vzeli dovolj resno” in da danes še vedno “tavamo v puščavi”.
Zbrane je nato opozoril, da prihajajoča novela zakona o zaščiti živali predvideva, da bodo lahko aktivisti s 40-urnim tečajem obiskovali kmetije in preverjali kmete, ali dovolj dostojno skrbijo za svoje živali.
“Dovolj je. Dovolj je, da nas imajo za norce, eni in drugi,” je vzkliknil in dodal, da je namen politike skrb za skupno dobro in ne za lasten žep. “Kdor tega ne razume, naj pri priči odide,” je sklenil Balažic, ki napoveduje, da bo SLS nosila svoj del odgovornosti pri preporodu slovenske pomladi.
Sledil je nastop pesnika Toneta Kuntnerja.
Dr. Jože Dežman: Tukaj branimo ustavo!
Kot zadnji je spregovoril zgodovinar dr. Jože Dežman, ki je uvodoma spomnil na študijo pokojnega dr. Lovra Šturma, v kateri nekdanji minister za pravosodje dokazal, da je bila “Komunistična partija v Jugoslaviji upravičeno prepovedana in da bi bila prepovedana tudi danes kjerkoli v Evropski zvezi.” Izpostavil je dve pravni mnenji, ki se nanašajo na “romanje na Čebine”. Eno pravno mnenje, kjer nastop kulturne ministrice na Čebinah predstavlja degradaciji in erozijo ustavnega reda, drugo pravno mnenje pa Vrečkovo in njen nastop označuje kot tragikomičen, cirkusantski in droben.
“Tisto, kar je bistveno bolj nevarno, je ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve, ki na simbolni in na realni ravni pomeni rušenje vrednost osamosvojitve. Te vrednote so vtkane v ustavno identiteto,” je citiral Dežman in dodal, da “tukaj branimo ustavo”.
Karel Smole: Kdo jim brani izboljšati muzej?
“V čast mi je in veselje, da vam lahko nosim pozdrave iz Celovca, Gosposvetskega polja, Knežjega kamna, tam, kjer smo prvič zamislili suvereno slovensko vojvodino,” je vzneseno začel Smole in nadaljeval, da ga je omalovaževanje slovenske samostojnosti izjemno negativno presenetilo.
Svoj, z domoljubno energijo prepojen, govor je zaključil tako: “Moj predlog je, da takoj začnemo ustvarjati, ampak ne muzeja, ampak dom, hram, hišo slovenske državnosti in v to hišo bomo začeli zbirati vse, kar je vrednega iz tistega in sodobnega časa.”
Več sledi …