Referendum o noveli zakona o vodah bo potekal 11. julija – v opoziciji so bili seveda kritični, češ da je datum prilagojen tako, da bi bila udeležba čim manjša. Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je ocenil, da je šlo pri nagovarjanju podpisnikov referendumske pobude za diametralno nasprotje tistega, kar zakon o vodah dejansko prinaša – to pa je več denarja za vzdrževanje vodotokov in ožanje možnosti posegov na priobalna zemljišča. Zbiranje podpisov se je tudi zbiralo pod pretvezo, da gre za peticijo za pitno vodo in dostop do vode, pa čeprav imamo to že vse zapisano v ustavi. Referendum bo stal od štiri do pet milijonov evrov, kar pa bi bilo bolje porabiti za kaj drugega kot za nagajanje vladi. Župan občine Lendava je pozval, da zakon na referendumu skupaj podpremo.
Referendumsko vprašanje se bo glasilo: “Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 30. marca 2021?” Zakon bo na referendumu padel, če bo proti njemu glasovala vsaj petina volilnih upravičencev. “Pozdrav iz občine Lendava, kjer bomo z novim zakonom o vodah imeli z večnamenskimi sredstvi bolj urejene in vzdrževane vodotoke,” je sporočil župan Lendave, Janez Magyar. V nadaljevanju je povedal, da bo zakon zmanjšal nabor projektov za umeščanje v priobalni pas in izločil tiste, ki škodijo vodi. Omogočil pa bo gradnjo preprostih objektov, tako imenovane javne rabe, ki bodo služili občankam in občanom Lendave, da ob vodi preživljajo svoj prosti čas in rekreacijo. “Novi zakon o vodah nam prinaša boljšo prihodnost,” je poudaril in povabil, da zakon 11. julija na referendumu skupaj podpremo.
Spomnimo, gibanje Za pitno vodo je v Državni zbor RS – po lastnih navedbah – prineslo skoraj 50 tisoč overjenih podpisov volivcev z zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o vodah. V odzivu za javnost so svoje mnenje nato podali na ministrstvu za okolje in prostor, kjer obžalujejo, da so bili podpisniki “žal zavedeni s strani predlagateljev referenduma”. Svojega podpisa tako niso oddali za zaščito pitne vode, kot so jih prepričevali predlagatelji referenduma, ampak proti dodatni zaščiti pitne vode, proti večji poplavni varnosti in proti zaostrovanju pogojev za gradnjo na območju priobalnega pasu. Novi zakon o vodah, ki ga rušijo predlagatelji referenduma, namreč omogoča večjo poplavno varnost, saj prinaša dodatna finančna sredstva za vzdrževanje vodotokov in zagotavljanje poplavne varnosti velikemu številu državljank in državljanov.
https://twitter.com/rs_mop/status/1404895599208587273?s=20
Sara Bertoncelj