Zadnja primerjalna analiza Eurostata je vladajočo slovensko levico znova postavila v sila nelagoden položaj – naša država je namreč po mejni davčni stopnji višjih dohodkov na četrtem mestu na svetu! Z drugimi besedami to pomeni, da slehernemu slovenskemu davkoplačevalcu na vsak zaslužen evro država pobere kar 73 centov. Višji delež od Slovenije (73 odstotkov od zaslužka) imajo pravzaprav samo še Švedska, Belgija in Portugalska, v tem pogledu pa je precej prijaznejša dežela od Slovenija tudi Slovaška, s katero nas radi zamenjajo, saj se ta država nahaja na zgolj 31. mestu te lestvice. Tamkajšnja vlada namreč svojim državljanom na en zasluženi evro pobere zgolj 36 centov. Poznavalci pravijo, da je katastrofalno stanje Slovenije, ki je praktično najvišje pri dajatvah in med najnižjimi pri bonitetah, ki jih zagotavlja država, in življenjskem standardu, posledica popolnoma zgrešene levičarske politike, ki je zgolj od osamosvojitve na oblasti kar 21 let.
In kje se skriva glavni razlog za tako visoke davke? Slovenski državni aparat je pravzaprav tako enormen, neučinkovit in drag, da ga gospodarski sektor preprosto ne more nositi na svojih plečih, kar se pozna na višini davkov in inkasantstvu. Ne čudi, da so podatki, ki jih je na svojem uradnem Twitter profilu objavil spletni bloger Svoboda, znova razburili slovensko javnost. Pozivi v slovenski tvitosferi so praktično enotni: nujen prvi ukrep prihajajoče vlade bo bistveno zmanjšati državno upravo. Zadržati zgolj tisto, kar ljudje nujno potrebujejo za preživetje, vse ostalo ukiniti.
Ko je bila na oblasti druga vlada Janeza Janše, v letih 2012 in 2013, sicer skupno le leto dni, je, zanimivo, naredila ravno nasprotno od tistega, kar se levici najbolj očita, s krčenjem preobremenjenega državnega aparata je začela pri sebi. Tako je vlada ukinila štiri ministrstva, šest vladnih služb in tri organe v sestavi. Desna vlada je ukinila tudi številna delovna telesa in urade tako doma kot v tujini. Ob koncu leta 2012 je, za primerjavo, državna uprava štela približno 1000 uslužbencev manj kot ob padcu vlade Boruta Pahorja leto dni prej.
Delež socialnih prispevkov glede na skupno obdavčitev v Sloveniji najvišji med članicami OECD
Smotrno je tudi izpostaviti, da je obdavčitev dela v Sloveniji po podatkih iz leta 2016 za 6,7 odstotne točke višja od povprečja držav OECD-ja. Najbolj se je zmanjševala med letoma 2004 in 2009, v času, ko je bila na oblasti vlada Janeza Janše, leto po nastopu finančne krize pa se je spet občutno dvignila.
Vladni dolg kot odstotek BDP-ja danes štirikrat večji kot leta 2008
In medtem, ko aktualna leva vlada Mira Cerarja ostaja zvesta sama sebi in trdi, da trenutno v Sloveniji ni nobene možnosti, da bi v kratkem prišlo do znižanja davkov, pa je, zanimivo, vseeno možnost še za višjo javno porabo. Vlada RS je namreč sprejela predlog zakona, ki, tako navajajo, zaradi ugodnih gospodarskih razmer predčasno odpravlja tudi varčevalne ukrepe na področju otroških dodatkov in številnih drugih področjih. Čeprav na finančnem ministrstvu ves čas odmahujejo z roko, da trenutno ni prostora za nižje davke, se država spušča v težko razumljive nakupe, kot je dva tisoč stanovanj v Trbovljah, od katerih je 300 neuporabnih, Republiški stanovanjski sklad pa je za družbo Spekter odštel kar 6,8 milijona evrov, potrebuje pa še dodatnih 600 tisoč evrov.
L. S.