Jedrska energija je prihodnost. To smo v Evropi na empirični ravni ugotovili že na primeru Francije in Nemčije. Prva s čisto in poceni jedrsko energijo, druga z zapiranjem jedrskih reaktorjev in političnim siljenjem v obnovljive vire energije, ki jo je pahnilo v energetsko revščino, drage cene energije in – paradoksalno – večje izpuste CO₂ kot Francija. V Sloveniji so člani vlade poslovno vpleteni v model prodaje sodobnega kačjega olja pod imenom obnovljivi viri energije. Zato vlada še vedno zavira izvedbo posvetovalnega referenduma o drugem bloku nuklearke v Krškem.
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer tako meni, da je še prezgodaj za razpis posvetovalnega referenduma o drugem bloku nuklearke v Krškem (Jek 2), za katerega se zavzema SDS. Pri tem se izgovarja, da “še ni vseh informacij o projektu“. Premier Robert Golob, ki je – kot smo videli – osebno investiran v promocijo sončnih panelov (poslovni model, ki mu disrupcije zaradi manjka jedrske energije koristijo), pa prihodnji torek pripravlja srečanje na temo energetske samooskrbe Slovenije in dolgoročne rabe jedrske energije, na katerega je povabil predsednico republike Natašo Pirc Musar, predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič, predsednike parlamentarnih strank ter poslanca madžarske in italijanske narodne skupnosti.
Minister torej pravi, da še ni podatkov o moči nove nuklearke, vrednosti investicije, poslovnem modelu, lastništvu in izvajalcih, kar je ključno za javno mnenje, je na dogodku Energetika in regulativa ’24 za STA dejal minister.
“Večina čaka te odgovore in zapraviti pet milijonov evrov za referendum za to, da testiraš današnje javno mnenje, bi bilo nesmiselno,” je povedal. Ni povsem jasno, zakaj bi bilo mnenje državljanov o tako pomembnem projektu irelevantno. Gre za načelno podporo jedrski energiji, državljani pač ne bodo izbirali izvajalca niti poslovnega modela, tudi ocenjena vrednost projekta, kot vemo, v Sloveniji nikoli ne doseže niti polovice dejanske vrednosti.
Minister Kumer je izpostavil umeščanje v prostor, in sicer, da trenutno čakajo na popolno pobudo za začetek priprave državnega prostorskega načrta. Minister si želi, da bo čim prej oddana na ministrstvo za naravne vire in prostor, kjer da že preučujejo, ali bi bilo smiselno sprejeti poseben zakon, da bi bil državni prostorski načrt čim prej sprejet. Po obstoječih zakonih bi postopek trajal predolgo, je dejal Kumer.
Minister je poudaril, da je treba vse postopkovne korake izvesti ustrezno, saj si ne morejo privoščiti, da bi projekt pristal na sodišču, kot se je zgodilo s projektom Hidroelektrarne Mokrice.
Protinuklearna Tina predstavlja resnično mnenje vlade
Toliko o uradnem stališču. Kaj si vlada resnično misli o jedrski energiji, pa je razvidno predvsem iz njene uradniške “ulice”, ki se na podnebnih okroglih mizah bori z razumnimi naravoslovniki. Govorimo o državni sekretarki na Kumrovem ministrstvu Tini Seršen.
Videti je namreč, da predsednik vlade svoj položaj vidi predvsem kot začasno funkcijo, ki mu bo pomagala pri zasebnem “biznisu” prodaje sončnih panelov, s katero je intimno povezan – kar je postalo še jasneje pri zadnji aferi Solar Star, ko smo izvedeli, da je ves čas bil tihi lastnik podjetja, ki se ukvarja s preprodajo sončnih panelov.
Za to je seveda najprej treba zrušiti kakršen koli predlog o gradnji novega bloka nuklearne elektrarne. Kot sredstvo za dosego tega cilja je prek svojega ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra rekrutiral Tino Seršen, nadobudno FDV-jevko, ki je o energetiki podučena ravno toliko kot sam minister Kumer, je pa bolj načitana o tem, kako je treba uničiti potrošništvo in kapitalizem.
Državna sekretarka Tina Seršen je bila še kakšno leto dni nazaj anonimna funkcionarka, ki je od zadaj po družboslovnih metodah rušila izgradnjo novega bloka nuklearke. Potem pa se je zgodila zdaj že legendarna – okrogla miza, kjer je najprej tvitosfera, nato pa javnost spoznala, kdo je Tina Sršen in kako Golobova vlada ruši slovensko energetsko neodvisnost.
Po spletu je zaokrožil “best of” video izjav Tine Sršen, kjer povzdiguje glas na sogovornike, ki ji skušajo predstaviti številke, in jim celo grozi z odvzemom subvencij (tako je državna sekretarka grozila zbranim gospodarstvenikom, ko so ji povedali, da njeni argumenti proti nuklearki ne držijo). Video je presunljiv:
Za tiste, ki ne marate nekega novinarja, ki je to postal ali ga blokirate, ali on blokira vas, evo posnetek največjih dosežkov sekretarke Seršenove, ker to je za v anale zgodovine, res. cc @Centrifuzija pic.twitter.com/6gWiHyS03E
— xmp125a (@xmp125a) May 24, 2023
Neznanje in kolerični izpadi
Poleg koleričnih izpadov je jasno, da državna sekretarka ne razume, o čem govori, in namesto tega kompenzira z govorjenjem na pamet oz. tistim, kar so ji povedali profesorji na FDV. Trdi, da leta 1975, ko smo gradili krško nuklearko, ni bilo nobenih varnostnih standardov. Seveda so bili – po potresu v Makedoniji leta 1963 so bili varnostni standardi daleč nad tistimi v Sovjetski zvezi, za kar je porok tudi to, da elektrarna v skoraj petih desetletjih obratovanja nikoli ni bila niti v najmanjši nevarnosti, izpadi pa so zelo redki. Elektrarne se danes gradijo po približno istih normativih, tudi najnovejše na Finskem, Češkem, tudi supermoderni reaktorji na Kitajskem. Ne potrebujemo “izstopa iz EU”, kot trdi državna sekretarka, da bi gradili novi blok nuklearke.
Je pa zanimivo, da je Seršenova rekla, da v sedemdesetih “ni bilo ne okoljske zakonodaje, nobenih človekovih pravic, nobenih gradbenih standardov …” Zanimive trditve državne sekretarke o bivši državi glede na to, da njena politična opcija idealizira bivšo komunistično državo. Res ni bilo rožnato, a mednarodne projekte smo gradili s pomočjo ameriških dolarjev in ameriške tehnologije – predpogoj za gradnjo – in sredstva ZDA, MDS in zahodnoevropskih držav – so bili gradbeni standardi. Inženirji, ki so jih načrtovali, so bili tujci. Je pa nepoznavanje tematike gradnje obstoječe nuklearke državne sekretarke res strašljivo.
Vetrnice in fotovoltaika na Naturi 2000, kmetje pa bodo lahko opazovali?
A to, kar je predstavila na zadnji konferenci, je le vrh ledene gore. Ista stališča je ponovila že na prejšnjih javnih nastopih, ki pa so šle nekako mimo javnosti, saj razen našega medija o njih ni poročal noben večji medij.
Na še eni konferenci je državna sekretarka rekla naslednje: “MOPE razume, da gospodarstvo podpira izgradnjo Jek 2, vendar današnje tehnologije omogočajo cenejšo proizvodnjo energije iz obnovljivih virov energije.” Predlagala je celo, da bi lahko vetrnice in sončne panele gradili na zaščitenih območjih Natura 2000 – območju, ki je bilo označeno kot zaščiten biohabitat, zaradi katerega kmetje ne morejo več obdelovati svoje zemlje. Seršenova torej predlaga, da Golobovi “biznismani” lahko tam vendarle industrializirajo območje z dragim virom energije.
OVE namesto jedrske energije je energetski samomor
Na svetu ni več nikogar iz kredibilne znanstvene srenje, ki bi trdil, da lahko obnovljivi viri energije nadomestijo jedrsko energijo. Gre za omejitev fizike, ki je tehnologija ne more razrešiti.
Nuklearni reaktor namreč proizvede toliko energije, da bi lahko četrt Slovenije poteptali z drago kitajsko fotovoltaiko (ki jo je treba čez 30 let razgraditi, pa nihče ne ve, kam) in še dražjimi ameriškimi vetrnicami. Nuklearke se ne da nadomestiti, kar počasi ugotavljajo tudi Nemci, saj ob naraščajočih cenah energije in vedno večji onesnaženosti zaradi kurjenja premoga in električnih mrkih že več kot pol prebivalstva podpira ponovno odprtje jedrskih elektrarn (če pride na oblast CDU/CSU, se bo to gotovo zgodilo).
Nemčija je v tako imenovani Energiewende – državno sponzorirani zeleni prehod vložila že skoraj bajni trilijon evrov, državljani so zaradi njega revnejši, na koncu pa so dosegli to, da mora v dnevih, ko ne piha in sonce ne sije, energetske potrebe reševati s termoelektrarnami. To je pot, v katero nas pelje Golobova vlada.
Golobov “posvet” je videti kot zadrževanje
V tej luči je torej treba razumeti tudi posvet političnega vrha o dolgoročni rabi jedrske energije. V kabinetu predsednika pravijo, da “rabe jedrske energije zahteva najširši nacionalni in politični konsenz.” Pravijo, da želijo, da so volivci o JEK2 zelo dobro informirani. Golob je za referendum, a nato Kumer pove, da še ni čas zanj.
Konsenz – tako v javnosti kot med strokovnja – že obstaja. Vlada se je pač naučila, da lahko z neskončnimi razgovori, delovnimi skupinami in okrogimi mizami ustvari iluzijo, da se nekaj dogaja, od zadaj pa s Tino Seršen in uradniki na MOPE tiho sabotira projekt izgradnje drugega bloka.
Poslanska skupina SDS je na drugi strani vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o izgradnji drugega bloka in manjših modularnih reaktorjev. Kot so navedli, Jek 2 ni projekt enega podjetja, ampak celotne Slovenije, ta pa nujno potrebuje močan in stabilen vir energije. Pri tem so SDS podprli tudi v NSi.
A tega si vlada pač ne želi, saj vidi, da se javno mnenje o jedrski energiji zopet obrača. Potem ko je postala po naravni katastrofi v Fukušimi jedrska energija nepravično demonizirana, se zdaj tudi Nemci začenjajo zavedati, da je to edina prava pot v zeleno prihodnost, ne pa sanje o obnovljivih virih energije. Zato vsaj v času te vlade referenduma ne bo – ker bi izvršilno oblast soočil z dejstvom, da si ljudje jedrske energije želijo. To pa bi bilo slabo za Solar Star in druge premierjeve zasebne projekte.
I. K.