“Imamo problem. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je pripravilo zakon o energetski politiki, ki jedrske energije sploh ne omenja,” opozarjajo na digitalni platformi Jedrska.si in dodajajo, da če je cilj razogljičenje, je treba upoštevati in uporabiti vse nizkoogljične vire. “Ministrstvo tega ni storilo,” so kritični.
“Zakon ni v skladu z izjavami vlade in je v več delih nerazumen,” glede zakona, ki je bil predlagan s strani Ministrstva za okolje, podnebje in energijo in je le še do 17. septembra v javni obravnavi, opozarjajo pri Jedrska.si.
V predlogu zakona o energetski politiki, ki v 178 členih med drugim določa načela energetske politike, ukrepe upravljanja energetske politike, ureja pristojnosti, organizacijo in delovanje Agencije za energijo, so obnovljivi viri energije omenjeni 71-krat. “Plin je omenjen 23-krat, premog in premogovništvo sta omenjena 8-krat, fosilna goriva oziroma njihovo zmanjšanje je omenjeno 3-krat. Jedrska energija ni omenjena niti enkrat,” opozarjajo in dodajajo, da so naleteli na 4 omembe nizkoogljičnih virov, ki so “obravnavani drugače kot obnovljivi viri”. Kot pravijo je mogoče jedrsko energijo uvrstiti v omenjeno skupino, a vendarle ni nikjer natančno opredeljeno, kateri viri so vključeni v katero od skupin. “Ravno ta ločenost obnovljivih virov od drugih nizkoogljičnih virov kaže na nesmiselno energetsko politiko,” so prepričani.
Slovenija nujno rabi močan in stabilen vir energije. Tak vir so samo velike hidro in termo elektrarne ter nuklearka. Vlada, ki predlaga zakon brez tega, pelje Slovenijo po poti, ki je pripeljala Nemčijo do gospodarske krize, kar je povsem neodgovorno do Slovenije in državljanov. https://t.co/LeyNVrTZtR
— Branko Grims (@BrankoGrims1) September 14, 2023
Navkljub povečevanju potreb po električni energiji v prihodnje se daje prednost ukrepom za zmanjšanje rabe energije?
Že štiri desetletja jedrska energija v vseh letnih časih prispeva k zagotavljanju zanesljivo oskrbo s čisto energijo, zato je po njihovo povsem nemogoče razumeti, zakaj se omenjeno energijo potiska v slabši položaj kot obnovljive vire energije. “Slovenija je pri oskrbi z električno energijo že več let uvozno odvisna. V letu 2022 smo uvozili 30 odstotkov električne energije, da smo zadostili potrebam,” pojasnjujejo in poudarjajo, da strokovne projekcije kažejo, da se bo z zmanjševanjem porabe fosilnih goriv in elektrifikacijo potreba po električni energiji povečevala. Navkljub temu pa zakon “daje prednost ukrepom za zmanjšanje rabe energije pred zagotavljanjem novih zmogljivosti za oskrbo z energijo”. Prav tako so le obnovljivim virom energije v zakonu namenjene vse spodbude za naložbe.
Na predlog zakona, ki ne upošteva jedrske energije, se je že odzval Inštitut Jožef Stefan. “Po hitrem branju je nekoliko nenavadno, da po eni strani vlada pri imenovanju komisije za upravljanje s projektom nove nuklearke, ki je zelo pomemben element pri gradnji nove nuklearke, jedrsko energijo razglasi za najpomembnejši strateški projekt države, hkrati pa istočasno da v obravnavo zakon, ki jedrske energije sploh ne omenja. Je to uradniški spodrsljaj ali kakšno drugo sporočilo, o tem pa težko sodim,” pa je komentiral predsednik Evropskega jedrskega združenja dr. Leon Cizelj.
“Slovenija nujno rabi močan in stabilen vir energije. Tak vir so samo velike hidro in termo elektrarne ter nuklearka,” v zvezi s predlogom zakonodaje izpostavlja poslanec Branko Grims in dodaja, da vlada, ki predlaga zakon brez tega, pelje Slovenijo po poti, ki je pripeljala Nemčijo do gospodarske krize, kar je povsem neodgovorno do Slovenije in državljanov.
Slovenija ne naredi poglavitnega koraka k razogljičenju
Kot opozarjajo na portalu Jedrska.si je Švedska za razliko od Slovenije storila pomemben korak k razogljičenju. Jedrsko energijo je namreč vključila v nov energetski cilj. “Namesto “100 % obnovljivih virov” so si kot cilj zadali “100 % električno energijo brez fosilnih goriv”. V tej dikciji so enakovredno zajeti obnovljivi viri in jedrska energija,” pojasnjujejo in kritično izpostavljajo, kako je slovensko ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v odgovor na podoben predlog vladi zapisalo, da tega ne more storiti. “Tudi predlagani zakon o energetski politiki tega ni storil, kar kaže, da ministrstvo nima resnega namena z razogljičenjem elektroenergetike,” so prepričani.
“Predlagatelj zakona, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, je pripravilo zakon, katerega cilj je pospešiti opuščanje fosilnih energentov v končni porabi energije. Avtorji zakona so iz njega izpustili jedrsko energijo, ki je v skladu s smernicami IPCC ključna za hitro in ekonomično razogljičenje energetike. Predlagan zakon tako v resnici ne zasleduje prvotno zastavljenih ciljev razogljičenja, temveč zasleduje cilj povečevanje kapacitet obnovljivih virov energij,” poudarjajo in dodajajo prepričanje, da bi zakon moral vključevati tudi jedrsko energijo. V primeru, da ti tega niso pripravljeni storiti, bo v tem primeru po njihovo šlo za še en zakon, ki bo spodbujal gradnjo obnovljivih virov energije.
N. Ž.