Gospodarstveniki so v razpravi izrazili nezadovoljstvo nad trenutnimi gospodarskimi politikami. O tem, da je trenutno stanje gospodarstva slabo, pričajo trije ključni kazalniki, je izpostavil nekdanji minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Strinjajo se, da je zaskrbljujoče, da vlada do teh težav pristopa “neresno”.
Padec industrije, padec produktivnosti, rast BDP, vse to kaže na slabo stanje gospodarstva, se strinjajo gospodarstveniki, ki pričakujejo odločne reforme, ki bi izboljšale konkurenčnost slovenskega gospodarstva in bolj “resen” pristop vlade na reševanje problema.
V razpravi so sodelovali nekdanji gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ustanovitelj podjetja Podkrižnik group Iztok Podkrižnik, ustanovitelj podjetja KLS Ljubno Bogomir Strašek in predsednik upravnega odbora Območne Obrtno-podjetniške zbornice Jure Matjaž.
Gospodarska politika mora spodbujati podjetništvo z ustvarjanjem ugodnega okolja, poenostavitvijo postopkov, vlaganjem v digitalizacijo, infrastrukturo in izobraževanje, da omogoči trajnostno rast in konkurenčnost na globalnih trgih. Počivalšek pojasnjuje, da je to pomembno, ker je slovensko gospodarstvo “v tem času na prelomnici” in da se je potrebno soočiti “z izzivi in tudi priložnostmi, ki so pred nami s pogumom in pa z jasnim ciljem”. Da je stanje gospodarstva slabo, kažejo trije ključni kazalniki, in sicer padec produktivnosti, s čimer je ogrožena konkurenčnost na globalnem trgu, padec pod povprečje evropske unije, “bili smo na 92-ih procentih, zdaj smo spet padli nazaj.”
Drugi kazalec, ki je problematičen, je rast BDP. “Evropska komisija nam je za lani napovedala nižje stopnje, kot smo jih mi planirali. Za letos je ista zgodba. Dejstvo je, da je taka skromna rast za Slovenijo premalo, da je to daleč od ambicij in da tako nišno gospodarstvo kot slovensko mora imeti večje rasti, kot jih imajo večje države, Nemčija in ostale, na primer mi se s tem ne moremo tolažiti,” je poudaril.
Tretji problematični kazalnik je dejstvo, da smo ena od treh najbolj industrializiranih evropskih držav. “Industrijska proizvodnja že drugo oziroma tretje leto za redom pada. Seveda zadeve gredo po malem, ampak je problem v tem, da so trendi zaskrbljujoči in predstavljajo šibko osnovo za to, da bi se lahko spopadli s krizami,” je dejal Počivalšek in poudaril, da se o tem, kako ustvariti pogoje za rast gospodarstva, premalo govori.
Delo in znanje nista več vrednoti
“Gospodarstveniki, kar se tega tiče, nekako prepuščeni sami sebi, preveč govorimo o delitvi premalo o ustvarjanju, in to je treba korenito spremeniti,” je ob tem dejal Strašek. V družbi prav tako pada pomen dela in znanja, zato bi morale biti davčne reforme bolj premišljene. “Pri nas danes res več delo in znanje nista vrednoti,” je dejal Podkrižnik, ki je opozoril, da danes ljudje, ki ne delajo, dobijo višja nadomestila kot tisti “za trakom”, ki dobijo minimalno plačo, in izpostavil, da se “take stvari pri nas več ne morejo dogajati”.
In kaj je storila vlada?
Opozorili so na njeno neodzivnost po lanskih poplavah ter na pomanjkanje spodbujanja podjetništva. Matjaž je ob tem izpostavil, da ga skrbi način, na katerega se vlada “obnaša do takih situacij, se mi zdi, da se zelo neresno spoprijema z zadevami”.
Gospodarstveniki so nezadovoljni s trenutnimi gospodarskimi politikami in pričakujejo odločne reforme, ki bi izboljšale konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Pozvali so k večji odgovornosti države pri ustvarjanju spodbudnega okolja, ki bi omogočalo rast, večjo produktivnost in dolgoročno stabilnost gospodarstva.
A. H.