Politično podzemlje ne miruje. Postalo je jasno, da se boj proti Janševi vladi ne bo ustavil pri običajnih proceduralnih mehanizmih, ki jih omogočata ustava in zakonodaja. Interpelacija proti ministru za gospodarstvo Zdravku Počivalšku je v tem primeru le vrh ledene gore.
Interpelacija proti Počivalšku je bila vložena v začetku maja, minister pa mora odgovoriti nanjo v 30 dneh, nato sledi parlamentarna razprava. Interpelacijo so vložile stranke LMŠ, SAB, SD in Levica, a že zdaj je jasno, da se glavna bitka ne bo bojevala pri interpelacijah, ki praviloma uspejo zelo redko, ampak na ulici.
Pritiski se nadaljujejo
Jasno je, da je Zdravko Počivalšek tarča predvsem zaradi tega, ker je predsednik ene od koalicijskih strank (SMC), tako da bi njegov odhod verjetno pomenil padec vlade, saj velja nekakšno nepisano pravilo, da so vsi predsednik koalicijskih strank tudi člani vladne ekipe. Poznavalci pravijo, da je interpelacija dejansko neke vrste ustvarjanje pritiska na članstvo SMC, kar se je sicer dogajalo že pred izvolitvijo te vlade.
Spomnimo: že konec februarja so “vstajniki” organizirali protest, katerega namen je bil izvajanje pritiska na vodstvo SMC in DeSUS, naj ne vstopita v koalicijo. Vendar ni pomagalo, saj sta stranki vseeno vstopili v koalicijo s SDS in NSi. Glede na dosedanje izkušnje je mogoče pričakovati, da bo Počivalšek preživel interpelacijo, čeprav verjetno ne brez “poškodb”. Očitno pa prevratniki, ki želijo zrušiti vlado, računajo tudi na članstvo DeSUS in na nekatere lokalne odbore, ki jih vodijo predsednici Aleksandri Pivec nenaklonjeni kadri. Ti so že v času kongresa širili spin, da je Pivčeva izpostava Janeza Janše, kar naj bi bila že v času Šarčeve vlade. No, precej nelogično, saj so denimo tudi v Demokraciji izpostavljali nekatere nenavadne prakse ministrstva za kmetijstvo in pristojne ministrice v času Šarčeve vlade, v kvoto DeSUS pa navsezadnje sodi tudi minister za zdravje Tomaž Gantar, ki je v času pandemije še vedno eden najbolj obremenjenih ministrov sedanje vlade.
V stranki DeSUS ni nemirov
Vodstvo DeSUS se je sešlo dan pred napovedanim kolesarskim protestom, 7. Maja torej, pri čemer sta tako Pivčeva kot Gantar svarila pred političnim obračunavanjem, češ da so razmere preveč resne. Tudi v zvezi z napovedano preiskovalno komisijo, ki naj bi se ukvarjala s spornim nabavljanjem opreme, je Gantar dejal: “To ni stvar politike, ker eni verjamejo desni, eni levi politiki in tega ne rešuje niti preiskovalna komisija v okviru DZ. Sta pa za to pristojna policija in računsko sodišče.” Aleksandra Pivec je ob tem komentirala tudi nekatere informacije o opozorilih članstva glede komunikacije v stranki in očitkih glede delovanja v koaliciji, vendar je poudarila, da je to demokratičen proces v stranki in je bilo mogoče pričakovati, da bo ob vstopu v desnosredinsko koalicijo izraženih tudi nekaj pogledov, ki vidijo težavo v ideološkem razhajanju. Zagotovila pa je, da v stranki ni nemirov, o kakršnih je govor v nekaterih medijih. Ob tem je komentirala tudi kadrovske menjave vlade, denimo v vrhu Nacionalnega preiskovalnega urada. Kot je dejala, sama ne podpira tega, da vsakokratna oblast menjuje vse kadre, a to se je doslej vedno dogajalo. “Mogoče je tokrat javnost na to nekoliko bolj burno reagirala glede na to, da se pripisuje skrajno ideološko vedenje določenim strankam v koaliciji,” je ocenila.
No, kakorkoli že, tisti, ki so računali, da bo zaradi kadrovskih zamenjav prišlo do podobnega upora znotraj koalicije kot v primeru dopisa UKOM Svetu Evrope v zvezi z mediji, so se ušteli. Enako velja tudi za vladno poročilo o zaščitni opremi, ki je obremenilo predvsem prejšnjega premierja Marjana Šarca. Izkazalo se je, da tudi minister Gantar nima težav s poročilom, zaradi katerega se opozicija močno razburja.
Obujanje “spontanih vstaj”
Verjetno je prav ta neuspeh pri razbijanju enotnosti koalicije tudi eden od razlogov, zakaj se je politično podzemlje spravilo na obuditev vstaj, ki so leta 2012 že dokazale, da je mogoče z njimi doseči konkretne politične cilje, denimo odstop Franca Kanglerja s funkcije mariborskega župana. To je bil tudi dokaz, da se nasilne vstaje splačajo. Čeprav “kolesarski miting” v petek, 8. maja, za zdaj ni pokazal neposrednih nasilnih tendenc, pa je bilo mogoče opaziti številne totalitarne simbole in sovražne napise (“smrt janšizmu”) pa tudi histerično obnašanje nekaterih protestnikov, kar nakazuje na zelo nevarno situacijo. Arhimedova točka tega dogajanja je namreč lansiranje propagande in prepričevanje ljudi, ki sicer ne spremljajo politike, češ da jih je vlada ogoljufala, si izmislila novi koronavirus, da lahko zdaj pometa z vami. Tako nekako se glasi sporočilo voditeljev mitinga, ki večinoma sodijo v nabor aktivistov nevladnih organizacij.
Izkušnja z balvansko revolucijo
Poanta vsega tega je pridobiti čim širši krog javnosti in ga okužiti z mentalnim konstruktom o tem, da se voditelji teh »kolesarskih mitingov« samo borijo proti korupciji in nimajo političnih ciljev, a vlada mora vseeno pasti. Ker pa sama od sebe ne bo padla, jo mora k temu prisiliti ulica. Pri vsem tem pa je najnevarnejša prav propaganda, ki jo širijo mainstream mediji, saj slednja zelo spominja na tisto, ki jo je agentura KOS JLA v letih 1989 in 1990 širila med Srbi na Hrvaškem, češ da na oblast prihajajo ustaši, ki bodo vse Srbe strpali v lager in pobili. Tovrstna propaganda je zanetila ogenj najprej v Kninu, t. i. balvanska revolucija pa je kasneje prešla v resen oborožen spopad, v katerem je bila JLA, ki je bila sprva namišljeni “nevtralni element” pri preprečevanju spopadov, glavni agresor v kasnejši vojni na Hrvaškem. Duh, ki se skriva za sedanjim dogajanjem, pa je isti …
Gašper Blažič