“Če do danes nisem bil povsem prepričan, ali je v ozadju nakazil Gen-I kriminal, sedaj to vem zagotovo glede na današnjo Tarčo in Helblovimi izjavami”, se je po včerajšnji Tarči, kjer so govorili o balkanskih koruptivnih poslih družbe Gen-I, odzval nekdanji vodja kriminalistov Dušan Mohorko. Med gosti je bil namreč tudi Maks Helbl, predsednik uprave Gen-I, ki je imel nalogo olepšati evidentno korupcijo in opravičiti milijonska nakazila državnega denarja, češ da ima slovenska centrala omejen dostop do poslovne dokumentacije srbske podružnice. Če je bil namen Tarče reševanje Roberta Goloba, pa so po mnenju poznavalcev Helblove izjave povedale ogromno.
Nekdanji direktor kriminalistične policije in odvetnik Dušan Mohorko je dejal, da je iz kriminalističnega vidika vidna velika verjetnost za storitev kaznivega dejanja pri Gen-I. “In osnovno pravilo: za postopek o kaznivih dejanjih ni važno, na kakšen način je policija izvedela za dogajanja.”
Dejal je, da zgrešeno, da se poskuša zadevo Gen-I zakrivati s spini o tem, kdo je naznanil kaznivo dejanje, kot je dejal gost na Tarči, nekdanji direktor urada za preprečevanje pranja denarja Klaudijo Stroligo. Nakazoval je sicer na to, da naj bi iz slovenskega urada za preprečevanje pranja denarja ušli podatki o nezakonitih poslih in da niso bili sproženi notranji ukrepi oziroma preiskava. Mohorko je sicer dejal, da se običajno najboljši podatki pridobijo od nasprotnikov, tekmecev, za kar so kriminalisti najbolj hvaležni. “In dejstvo je, da smo v kriminalistično službo v času pred volitvami dobili ogromno prijav, anonimk … nič novega ali neobičajnega. Če so bili podatki dovolj konkretni, se je tudi sprožila preiskava.”
Maks Helbl, predsednik uprave Gen-I je sicer na Tarči uvodoma dejal, da je vesel, da lahko pojasni vse v zvezi z obtožbami, nakar ga je voditeljica opomnila, da bi lahko to storili že pred desetimi meseci in sklicali tiskovno konferenco. Ocenil je, da je šlo za politični konstrukt in na vprašanje, zakaj ne pokažejo pogodbe, dejal, da to ni v njihovi domeni – čeprav je Gen-I nakazoval državni denar hčerinskemu podjetju. Očitno je imel nalogo javnost prepričati, da ima slovenska centrala omejen dostop do poslovne dokumentacije srbske podružnice (?).
Helbl meni, da so Berishaju še premalo nakazovali
Zakaj so plačevali politični osebi Martinu Berishaju za svetovanje tolikšne vsote, je dejal, da Berishaj pozna določene situacije v politiki, ki je sposoben na podlagi svojih poznanstev v vsakem trenutku zagotoviti potrebne informacije energetskega trga (Kosova, Albanije, Črne gore). Predsednik uprave Gen-I je celo povedal, da so Berishaju premalo plačali.
Helbl: 1) Berishaju smo plačevali za informacije in nikakor ne za pridobivanje poslov. 2) Erika: A ste mu plačevali tudi za posle, ki jih Gen ni dobil? Helbl: Nikakor ne, plačila so bila izvedena samo za pridobljene posle, natančno ovrednotena glede na MWh pridobljenih poslov… pic.twitter.com/7ruoJ1mSvV
— Marko _ mile _ Milenković (@Marko_mile) February 23, 2023
Na Tarči so sicer povzeli, da so nakazila Berishaju prišla iz Srbije. Natančneje iz podjetja Gen-I Beograd s štirimi zaposlenimi, ki letno obrne več sto milijonov evrov in ki na stavbi, kjer je sedež, nima svojega napisa. Berishaj 14. januarja 2015 na Kosovu ustanovi podjetje MB Consulting. Že čez manj kot mesec dni 11. februarja 2015 iz Beograda prvič pride denar. Gen-I na pravkar odprto podjetje, v katerem je zaposlen samo Berishaj, nakaže zajetnih 66.500 evrov. Dva dni za tem Berishaj 50.000 evrov dvigne z računa. Čez mesec dni znova priliv iz Beograda, dobrih 7.000 evrov. Berishaj dan po nakazilu dvigne slabe tri tisočake. Aprila 2015 znova zajetnejše nakazilo: 22 tisočakov. Čez nekaj dni dvig 18 tisočakov. In tako naprej. Nakazilo – dvig, nakazilo – dvig. Še en primer, ki so ga na Tarči izpostavili: nakazilo februarja 2016 je znašalo kar 92.000 evrov. Iz analiziranih seznamov transakcij pa izhaja, da je Gen-I Beograd samo kosovskemu podjetju MB Consulting nakazal skupaj kar 1,5 milijona evrov. Z računa Berishajevega podjetja pa je bilo glede na analize Tarče dvignjenih za okoli 1,2 milijona evrov gotovine.
Mohorko je bil že v preteklosti prepričan, da bo Golob vplival na preiskave Gen-I
“O Robertu Golobu samo tole. Kot državni sekretar je prišel na Policijsko upravo Celje in se obnašal, kot da bi bil vrhovni policijski šef. Poskušal ukazovati in vplivati na delo policije. Ta oseba ne prinaša v politiko nič dobrega,” je bil zapis iz decembra 2021, ki ga je že, preden je Golob postal premier, nekdanji direktor slovenske kriminalistične policije in odvetnik Dušan Mohorko objavil na Twitterju. Eno leto kasneje smo priča točno temu, kar je Mohorko zapisal takrat in ponovno na to opomnil danes.
Sara Kovač