Kako je to mogoče?!? Ko je leta 2010 takratni predsednik republike Danilo Türk za petletni mandat za namestnika predsednika Komisije RS za preprečevanje korupcije (KPK) imenoval dotedanjega novinarja Dnevnika Roka Praprotnika, sta tako komisija, ki jo je vodil Goran Klemenčič, kot javnost prejeli anonimno pismo, v katerem je avtor podrobno razdelal Praprotnikovo dotedanjo kariero in nanizal dejstva, ki naj bi pričala, da Praprotnik ni izpolnjeval pogojev, zgodilo pa se ni nič!
Čeprav je šlo za resne očitke, ki bi, če bi jih kdo od pristojnih organov preveril in slučajno ugotovil, da so postopki res potekali mimo pravil in Praprotnik ob imenovanju ni izpolnjeval zahtevanih pogojev, pod vprašaj postavili tudi vse odločitve senata, pri katerih je v času svojega mandata sodeloval Praprotnik.
Namesto v preverjanje v arhiv?!?
Pred dnevi so nam iz komisije na vprašanje, ali so pisanje obravnavali oziroma odstopili v obravnavo kateremu drugemu organu, zapisali: “Komisija je prijavo, ki se nanaša na izpolnjevanje zakonskih pogojev nekdanjega namestnika, Roka Praprotnika, ob njegovem imenovanju prejela v letu 2013 ter v istem letu zadevo tudi arhivirala.”
A gremo po vrsti:
7. 9. 2010 je Türk sklical tiskovno konferenco, na kateri je oznanil: “Danes sem vas povabil, da razglasim svojo odločitev glede imenovanja Komisije za preprečevanje korupcije. Danes dopoldan sem podpisal ukaze o imenovanju. Za predsednika Komisije za preprečevanje korupcije sem imenoval mag. Gorana Klemenčiča. Za namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije pa sem imenoval mag. Jožeta Končana in gospoda Roka Praprotnika.”
Celoten nagovor bivšega predsednika je, skupaj z videoposnetkom, dostopen na povezavi. Z današnjega vidika pa v oči bode trivialni del Türkovega nastopa, v katerem besediči: “Kar bi rad posebej poudaril, pa je to, da je komisija, ki je pripravila izbor, delala v poletnih mesecih, v času dopustov, da je delala skrbno, resno, pregledala vse kandidature, se pravi kandidaturo za predsednika komisije in 12 kandidatur za namestnika predsednika komisije. Pripravila je pogled oziroma oceno ugotovitev glede skladnosti teh kandidatur z zakonskimi pogoji in kasneje, v naslednji fazi, tudi podala svoje predloge oziroma svojo oceno o njihovi primernosti za mesta, za katera so kandidirali. To delo, ta izbirni postopek mi je pomagal pri končni odločitvi. Končno dokumentacijo komisije sem prejel pretekli petek, 3. septembra, in bila je narejena tako skrbno, da je bila končna faza odločanja, ki se je končala danes dopoldne, lahko opravljena v nekaj dneh.” Iz povedanega je jasno, da se je odločil Türk.
10. 9. 2010 se zgodi prvi škandal, ko je Türk prejel pismo izbranega Končana, v katerem se funkciji v komisiji odpoveduje. Slovenska tiskovna agencija je povzela posamezne dele pisma, v katerega je Končan zapisal: “Želel sem, da bi delal s strokovnimi ljudmi, ki ne bi bili obremenjeni s politiko.” Ugotovil pa je tudi, “da sta ostala člana komisije v očeh javnosti politično zelo profilirana in da ju politika in širša javnost sprejema zelo bipolarno”.
26. 2. 2013 Slovenske novice objavijo anonimno pismo, iz katerega izhaja, da Praprotnik v času razpisa ni izpolnjeval pogoja desetih let delovnih izkušenj na mestu, za katerega se zahteva diploma. V članku, dostopen je na povezavi, je tudi izjava takratne komisije, ki jo je posredovala Polona Osrajnik, v kateri KPK zanika prejem anonimke: “Glede na razpoložljivo evidenco sprejetih prijav vam sporočamo, da Komisija za preprečevanje korupcije prijave, ki jo navajate v vašem vprašanju, za zdaj ni prejela.” Ne pozabimo, v pojasnilu, ki smo ga prejeli od KPK te dni, pa piše, da je: “Komisija je prijavo, ki se nanaša na izpolnjevanje zakonskih pogojev nekdanjega namestnika, Roka Praprotnika, ob njegovem imenovanju prejela v letu 2013 ter v istem letu zadevo tudi arhivirala.”
Praprotnik gre v samoobrambi tako daleč, da po telefonu kontaktira novinarja, ki je članek pripravljal, ta pa v članek zapiše: “Odgovorov o Praprotnikovem delovnem stažu iz komisije še nismo prejeli, smo se pa z Rokom Praprotnikom slišali po telefonu, vendar je želel, da dvajsetminutni pogovor ostane ‘off the record’.”
26. 2. 2013 Reporter objavi prispevek z naslovom “Rok Praprotnik ‘off the record’ pritiskal na novinarko Slovenskih novic”, dostopen na povezavi. Zgodilo se ni nič.
29. 11. 2013 je celotno vodstvo KPK, predsednik Klemenčič in namestnika predsednika Praprotnik in Lilijana Selinšek, odstopilo. Napovedali so, da so na funkcijah pripravljeni ostati do 1. 3. 2014.
Nova služba, novi sumi nepravilnosti
25. 3. 2014 je takrat še v celoti državna NLB objavila sporočilo za javnost z naslovom “Rok Praprotnik prevzema mesto direktorja Centra za skladnost poslovanja v NLB”, dostopno je na povezavi.
2. 4. 2014 so Praprotnikovi nekdanji kolegi na časniku Dnevnik objavili članek z naslovom “Je Praprotnik za razpis NLB vedel pred drugimi?” in v podnaslov zapisali: “NLB je razpis za direktorja Centra za skladnost poslovanja objavila 4. marca. Že pet dni prej se je Rok Praprotnik uradno iz neznanega razloga izločil iz postopka, ki ga je protikorupcijska komisija vodila zoper NLB v zadevi kadrovske agencije KFI.” Celoten članek na povezavi.
18. 9. 2014 postane Goran Klemenčič minister za pravosodje v vladi Mira Cerarja.
11. 4. 2015 Večer poroča, da odhaja s Klemenčičem na ministrstvo tudi Polona Osrajnik. Gre za vodjo službo za odnose z javnostmi na KPK, ki je 26. 2 2013 poslala dopis: “Glede na razpoložljivo evidenco sprejetih prijav vam sporočamo, da Komisija za preprečevanje korupcije prijave, ki jo navajate v vašem vprašanju, za zdaj ni prejela.” Danes KPK pravi, da je bil dopis leta 2013 arhiviran.
18. 11. 2016 je Siol objavil članek z naslovom “Kaj je KPK ugotovila o Roku Praprotniku”. V podnaslov so zapisali: “Nova Ljubljanska banka (NLB) je pri zaposlitvi Roka Praprotnika, nekdanjega namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ravnala v nasprotju z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije.” Članek je v celoti dostopen na povezavi.
Pa naprej? Zdi se, da smo spet na začetku. Zakaj? V celoti objavljamo vprašanja, ki smo jih posredovali KPK, pod njimi pa celoten odgovor komisije.
Spoštovani,
po informacijah naših virov je KPK prejela prijavo, ki se tiče (nezadostne) delovne dobe, ki naj bi jo ob imenovanju na funkcijo namestnika predsednika imel nekdanji namestnik Rok Praprotnik. Prosimo za pojasnila:
- Ali so informacije o prispeli prijavi resnične?
- V kolikor informacije držijo, kdaj ste prijavo prejeli in ali jo obravnavate oz. jo je KPK odstopila kateremu drugemu organu?
- Ali je gospod Praprotnik ob imenovanju na funkcijo izpolnjeval pogoje zahtevane delovne dobe na ustreznih delovnih mestih?
V ponedeljek smo od KPK prejeli pojasnilo: “Komisija je prijavo, ki se nanaša na izpolnjevanje zakonskih pogojev nekdanjega namestnika, Roka Praprotnika, ob njegovem imenovanju prejela v letu 2013 ter v istem letu zadevo tudi arhivirala.
Komisija v samem izbirnem postopku ne sodeluje, saj na podlagi 9. člena ZIntPK naloge, potrebne za izvedbo zbiranja kandidatur in izbor primernih kandidatov, opravlja Urad predsednika Republike Slovenije. Glede na navedeno predlagamo, da se za dodatna pojasnila v zvezi s samim postopkom imenovanja nekdanjega namestnika, Roka Praprotnika, obrnete na Urad predsednika Republike Slovenije.”
In kdor zgodbo spremlja od začetka, ve, da je to točka, v kateri smo z raziskovanjem pričeli, ko smo urad predsednika republike Boruta Pahorja ob primeru kandidatke, ki so jo z dopisom Pahorjevega urada obvestili, da ni izbrana, ker kljub potrdilu finančne uprave ne izpolnjuje pogojev, spraševali, ali so se pogoji od časa, ko je bil imenovan Rok Praprotnik, spremenili. Zgodbo in takratno pojasnilo Pahorjevih najdete na povezavi.
Ne preostane nam drugega, kot da upoštevamo usmeritev KPK. Ko smo jo upoštevali, so nas Pahorjevi napotili na izbirno komisijo. Več na povezavi.
Andraž Žitnik