Mednarodni medij Politico je napovedal, da bo najvplivnejša evropska osebnost v prihodnjem letu italijanska premierka Georgia Meloni. Njihova odločitev odseva drastične razlike v poročanju mednarodnih in domačih slovenskih medijev. Razkriva predvsem pristranskost slovenske medijske krajine.
Spomnimo, Melonijevo je, še preden je bila ta izvoljena, novinar nacionalnega medija prostodušno označil za “postfašistko”. “Kaj, če sploh, lahko še prepreči zmago postfašistične voditeljice Giorgie Meloni,” se je tedaj spraševal.
Podobno sta o premierki sosednje države pred volitvami govorila tudi zunanja ministrica in predsednik vlade. Na vprašanje novinarja Marcela Štefančiča, “kaj če v Italiji zmagata Giorgia Meloni in stranka Bratje Italije, v kateri mrgoli neofašistov”, je Fajonova odgovorila: “Ne bo fajn, to je sosednja država. Nihče si ne želi fašizma ali nacionalizma.” Že pred leti, ko so bile te izjave izrečene, smo opozarjali na aktivistično poročanje zaposlenih na RTV (TUKAJ) in na dvoličnost slovenske levice (TUKAJ). Zakaj dvoličnost? Ker se je Golob, ko je postal predsednik vlade, brez najmanjše zadrege Melonijevo objemal v Rimu, si čimer je pravzaprav razkril zlaganost svoje predvolilne komunikacije.
Na drugi strani Alp povsem drugače
Kot že rečeno, v tujini ne trpijo za sindromom slovenske levice. Politico je Melonijevo označil kot osebo, ki jo pokličejo tisti, ki želijo govoriti z “Evropo”, in kot konservativno političarko, ki je v manj kot desetletju prišla do tega, da je bila izvoljena za premierko Italije in da jo sedaj jemljejo resno tako v Bruslju kot v Washingtonu. Po izboru istega medija, ki je izpostavil tudi njeno politično preteklost, ko je izkazovala bolj nacionalistične tendence kot danes, je bila visoko uvrščena že lansko leto.
Na visokem mestu so se znašli tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednik nemške CDU (krščanskih demokratov) Friedrich Merz in novi generalni sekretar Severnoatlantskega zavezništva Mark Rutte. Glede von der Leynove so zapisali, da se je med svojim prvim mandatom na čelu komisije morala soočiti z več krizami, v tem mandatu pa bodo njene sposobnosti preizkušene do skrajnih meja. Dodajamo, da je bila von der Leynova deležna tudi velikih kritik, denimo zaradi svoje podpore za industrijo uničujočemu zelenemu prehodu in vrste drugih politik.
Kot glavnega “disruptorja” oz. nekoga, ki spreminja oz. bo spreminjal politični konsenz, so označili vodjo nemških konzervativcev Friedricha Merza. STA povzema, da bo opustil politično dediščino nekdanje nemške premierke Angele Merkel na področju podjetništva, jedrske energije, migracij in obrambe. Napovedujejo, da bo tudi v Bruslju pomemben akter.
Kot največjega “sanjača” so označili novega generalnega sekretarja NATA, nekdanjega nizozemskega premierja Marka Rutteja, katerega naloga bo, da spodbudi članice zavezništva, da uresničijo svoje zaveze glede izdatkov za lastno obrambo.
Ž. K.