Na večini upravnih enot po državi so se danes odločili za stavko, saj želijo, da vlada končno prične z reševanjem položaja javnih uslužbencev upravnih enot. V primeru, da ne bo prišlo do nikakršnih premikov, se bo stavka nadaljevala tudi naslednjo sredo, v tem primeru je pričakovati tudi, da bo prišlo do zaostrovanja aktivnosti.
V zvezi z današnjo stavko zaposlenih na 54 od 58 upravnih enot je predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk povedal, da gre za reševanje ekonomsko-socialnega položaja javnih uslužbencev upravnih enot, ki veljajo za najslabše plačane uslužbence v državnih organih. Kot je povedal Verk, so slednji navkljub temu preobremenjeni z velikim pripadom zadev. Na področju tujcev je prišlo namreč do enormnega povečanja zadev, so pa težave prisotne tudi pri ostalih zadevah (gradbenih, kmetijskih), ki jih morajo reševati sproti.
“Očitno vlade, ne le aktualna, ampak tudi vse dosedanje, poznajo edino jezik stavke oz. jezik ulice, medtem ko je miroljubno pogajanje bolj ali manj brezplodno”, je po poročanju STA izpostavil Verk in spomnil, da že zadnjih deset let opozarjajo na neurejenost stanja na upravnih enotah. Čeprav je še posebej intenzivno v zadnjih petih letih, pa se zadeve po njegovih besedah vseeno ne rešujejo.
Pogajalska skupina je brez mandata vlade
Za zamrznitev današnje stavke se po sestanku z vladno pogajalsko skupino niso odločili, ker niso bile podane nobene konkretne zaveze. Sicer jim je bila ponujena možnost posebnega projekta, a kot pravijo, to ne pomeni prav nič, dokler pogajalska skupina od vlade ne prejme mandata.
Dragan Stanković, predsednik konference sindikata upravnih enot in predsednik sindikata ljubljanske upravne enote na Tobačni, je na današnji tiskovni konferenci izpostavil, da že dolgo trajajo njihovi poskusi, “da se prepriča vlado, da je nekaj narobe s položajem zaposlenih na upravnih enotah”. Spomnil je, da je maja lani na upravnih enotah prišlo do enourne prekinitve dela, novembra pa se je na sedmih upravnih enotah odvila enotedenska stavka. Stavka se je odvila tudi januarja letos na 44 upravnih enotah. Da je nezadovoljstvo res veliko, po Stankovićevih besedah dokazuje dejstvo, da so se za stavko odločili na skoraj vseh upravnih enotah.
Upravni inšpektor za javni sektor je po Verkovih navedbah konec prejšnjega meseca ministru za javno upravo Francu Propsu naročil, da naj poskrbi za zagotovitev pogojev za normalno delovanje in reševanje upravnih zadev na ljubljanski upravni enoti. Ob tem pa je še dodal, da bi to “najverjetneje lahko veljalo tudi za druge upravne enote“. To pomeni, da smo prišli do trenutka, ko je državni nadzornik ugotovil, da je nekaj hudo narobe,” je bil jasen Verk.
Ker so bili zaradi stavke obveščeni o izvajanju pritiskov na uslužbence na nekaterih upravnih enotah, je Verk napovedal, da bodo vsi pritiski prijavljeni “inšpektoratu za delo, policiji in tudi drugim regulatornim organom, in sicer prek odvetnikov“. Sprejeli pa so tudi odločitev, da bo odvetnik prisostvoval na vseh pogajanjih, ki se jih bodo udeleževali predstavniki sindikata.
Sindikat se zavzema za to, da bi se vsem zaposlenim na upravnih enotah povišala plača za sedem plačnih razredov in da bi prišlo do izenačitve nazivov zaposlenih na upravnih enotah z nazivi na ministrstvih. Slobodan Vuk, ki zaseda mesto predsednika Sindikata delavcev zaposlenih v Upravni enoti Ljubljana Bežigrad, je izpostavil, da uslužbenka z 38 leti delovne dobe prejme neto plačo v višini 928,81 evra, država pa ji mora do minimalne plače celo doplačati. 1.026,26 evra pa znaša višina neto plače pravnice.
Ljudje za ta denar niso več pripravljeni delati
“Za ta denar ljudje niso več pripravljeni delati,” je poudaril Vuk in pojasnil, da se dogaja, da ljudje odhajajo na boljše plačana delovna mesta v zasebnem in javnem sektorju. Kot je povedal, za takšno plačilo nikakor ne uspejo pridobiti strokovnjakov, zaradi česar je tudi povsem nemogoče pričakovanje, da se bi zadeve rešile v roku.
Prav tako je Stanković še povedal, da se vseskozi posluša, kako naj ne bi bilo denarja in da je treba počakati, da bo prišlo do zaključka centralnih in stebrnih pogajanj v javnem sektorju, a se vseeno “brez težav najde denar za neko podrtijo na Litijski, za različne infrastrukturne projekte, ki stanejo več milijonov evrov“. Ko pa še ob vsem tem opazujejo, kako se novi sekretarji in podsekretarji zaposlujejo na ministrstvih, jim poide vso potrpljenje.
Ž. N.