Bojan Zalar je bil za novi mandat direktorja Univerzitetne psihiatrične klinike že izglasovan, zdaj mora soglasje za imenovanje dati tudi vlada, a je zdravstvena ministrica Valentina Prevolnik Rupel na novinarski konferenci povedala, da imenovanja ne podpirajo.
Kaj bi lahko bil razlog za njihovo neodobravanje, ni znano, je pa tudi sam Bojan Zalar za Radio Slovenija priznal, “da ne ve, s čim se jim je zameril”, dejstvo pa je, da jim je že dlje časa trn v peti.
Svet Univerzitetne psihiatrične klinike (UPK) Ljubljana se je v sredo sestal prvič po zamenjavi predstavnikov vlade in sprejel ugotovitveni sklep, da je prejšnja sestava sveta direktorju Bojanu Zalarju podelila nov mandat na seji 27. februarja. Takratni predsednik sveta, Tomaž Subotič, je po seji pojasnil, da nobeden od dveh kandidatov, ki sta izpolnjevala pogoje, ni prejel zadostne podpore, Zalarju pa se mandat izteče konec aprila.
Na zadnji seji je novi svet ugotovil, da je bil Zalar na prejšnji seji dejansko imenovan za direktorja. To ugotovitev so sprejeli na podlagi glasovanja prejšnjega sveta in pravnega mnenja, ki ga je izdelal Inštitut za javno upravo.
Zaplet na UPK Ljubljana se je pojavil zaradi neskladja med poslovnikom sveta klinike in sklepom o ustanovitvi glede potrebne večine za glasovanje o imenovanju direktorja. Neuradno naj bi v pravnem mnenju Inštituta zapisali, da je sklep o ustanovitvi klinike pravno hierarhično nadrejena poslovniku sveta. Tako je Bojan Zalar na seji 27. februarja dobil podporo treh od šestih prisotnih članov sveta, vključno s takratnim predsednikom, katerega glas je bil odločilen v primeru izenačenega števila glasov. K Zalarjevemu imenovanju pa mora še dati soglasje vlada.
Zalar je “nevaren” vladi?
Zalar je v odzivu za Radio Slovenija predvideval, zakaj se je zameril, in omenil, da se prepirajo “okrog oslove sence” in da to ne pelje nikamor. Poudaril je, da je bilo njegovo dosedanje delovanje pošteno, in dodal, da vlada sprejema odgovornost, če se ne drži dejstev in argumentov. Ob tem je izpostavil odlične rezultate klinike in psihiatrije. “Bojan Zalar je nevaren Vladi, ker … zdi se, da ima aduta v rokah: kartoteke, ki razgaljajo nekatere top politike, npr. Goloba in Klakočarko …,” je na X zapisal psihoanalitik Roman Vodeb, ki se je odzval na neodobravanje njegovega imenovanja s strani zdravstvene ministrice.
A spomnimo, da je bil Zalar med tistimi, ki so v času epidemije zagovarjali protikovidne ukrepe, kar je bil tudi eden izmed razlogov, da se ga je trenutna oblast lotila brez milosti. Že leta 2023 zaradi izjave o prijavah spolnega nasilja. Leta 2023 je Slovenijo pretresala zdravstvena afera, ko naj bi na psihiatrični kliniki Ljubljana zaposleni izvajali nasilje nad bolniki. O tem naj bi obstajala pričevanja tako s strani zaposlenih kot bolnikov, ki se zdravijo na kliniki. Ko je direktor zavoda skušal ubraniti očitke o ignoriranju nasilja, je to storil malce nerodno in dejal: “Lahko me sprašujete kot sodnega izvedenca, sem že stokrat povedal. Pred 20 leti je bilo prijavljenih 10 spolnih zlorab, devet je bilo resničnih. Danes od 10 ne vem, ali je ena res. Ker je to del nečesa, del sistema.” Sledil je politično medijski pogrom, odzvali so se nevladniki in predstavniki vladnih strank, mediji so sledili.
Odzvala se je takratna ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, ki je proti direktorju Bojanu Zalarju uvedla disciplinski postopek zaradi različnih očitkov, kljub temu da so zaposleni na Psihiatrični kliniki izrazili podporo direktorju klinike. Razrešeni člani sveta klinike so takratnemu ministru za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu očitali, da je podajal neresnične in zavajajoče informacije. Inštitut 8. marec je kritiziral Zalarjevo izjavo, v kateri je izrazil pomanjkanje občutljivosti do problematike spolnega nasilja, kar so označili za vzorec, ki žrtvam ne verjame in vodi do nekaznovanosti teh dejanj. Stranka Levica je direktorja označila kot neprimernega za vodenje zdravstvene ustanove, poudarjajoč, da tisti, ki verjame, da obstaja porast lažnih pričevanj, ne izkazuje potrebne občutljivosti in strokovnosti pri obravnavi tovrstnih situacij.
Klinika UPKL je doživela medijski linč, ki ga je svoje vodstvo označilo za neutemeljen in neargumentiran, trdijoč, da Društvo novinarjev Slovenije podpira medijske interese na račun klinike. Kritizirali so medij N1 za objavo informacij o domnevnih dogodkih brez preverjenih dejstev in prepričljive podlage in trdili, da te objave škodujejo ugledu klinike in zaupanju pacientov.
Vodstvo UPKL je opozorilo na odhode zaposlenih, težave pri iskanju novih kadrov in zmanjšanje števila pacientov, kar pripisujejo negativni medijski podobi. Direktor Bojan Zalar je dejal, da N1 zavestno širi neresnične trditve pod pretvezo svobode govora in s tem povzroča škodo tako kliniki kot njenim zaposlenim in pacientom. Dodal je, da so vložene tožbe zaradi nenehnega ponavljanja laži in da se klinika z legalnimi sredstvi brani pred tovrstnim napadom.
Ostra kritika novinarskega poročanja
Po navedbah UPKL je v tem primeru dejanski medijski linč usmerjen proti sami ustanovi in njenemu delovanju. Vodstvo klinike navaja, da ima N1 kot velik medijski konglomerat močno finančno zaledje, zato trditve o poskusu ustrahovanja tega medija ne vzdržijo. UPKL poudarja, da je njen edini cilj zagotoviti mirno delovno okolje, ki bo omogočalo kakovostno zdravljenje pacientov brez strahu pred negativnimi posledicami medijskih poročil.
Prof. dr. Bojan Zalar, direktor UPKL, je v pismu sklenil, da je ključno, da se v javnosti jasno loči med dejansko svobodo medijev in zlorabo novinarskega prostora za objavljanje nepreverjenih informacij, ki lahko škodujejo tako institucijam kot posameznikom.