Severnoatlantsko zavezništvo je za Slovenijo življenjskega pomena. Dejstvo, da se pomemben del sodržavljanov tega ne zaveda, izkoriščajo “politični podjetniki”, kot je denimo Aurelio Juri. Njegovo intenzivno zagovarjanje izstopa Slovenije iz zavezništva je vzpodbudila špekulacije o njegovem sodelovanju s tujimi silami.
Najprej kratek uvod. Zveza Nato je garant slovenske varnosti. Peti člen severnoatlantske pogodbe določa, da je napad na eno članico pakta napad na vse članice pakta. Omenjeni določili pogodbe sta bistveni sestavini varnostne arhitekture, zaradi katere Slovenija vse do današnjega dne uživa zgodovinsko stopnjo varnosti. Dodatno plast varnosti seveda omogoča tudi Evropska unija in na pravilih temelječ svetovni red, ki se je vzpostavil po koncu druge svetovne vojne.
Varnost Slovenije se z vstopom v zvezo Nato torej ni izboljšala le zaradi tega, ker bi agresija zoper našo državo pomenila tudi agresijo zoper ZDA, Francijo, Nemčijo ali Turčijo, temveč tudi zaradi sistemskega okolja, ki ga ustvarjajo določila Severnoatlantske pogodbe.
Zveza Nato, Evropska unija in OVSE (Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi), so t. i. varnostni trikotnik, ki je zgodovinsko nestabilen del sveta, Evropo, spremenil v območje miru, demokracije, vladavine prava, gospodarske rasti, stabilnih meja, spoštovanja človekovih pravic, varovanja manjšin itd. OVSE je sicer z rusko invazijo na Ukrajino izgubil velik del svoje vrednosti.
Zavedeni in neinformirani
Pomemben del slovenskega družbe tega žal (še) ne razume. Javnomnenjske raziskave kažejo, da je podpora Natu v Sloveniji relativno majhna. Zgolj 51 odstotkov državljanov meni, da je Slovenija zaradi članstva v Natu varnejša, kot bi bila sicer. 27 odstotkov vprašanih meni, da je manj varna, 22 odstotkov se ne more odločiti. Podatki so zaskrbljujoči.
Temu je verjetno botrovalo več razlogov, od negativnega medijskega poročanja, zunanje politike levice (del te ostaja duhovno zasidrana v Gibanju neuvrščenih), šolskega sistema, geografske oddaljenosti od Rusije (npr. na Poljskem beležijo zelo visoko, 82- odstotno, podporo) delno pa tudi zaradi “političnih podjetnikov”, ki znotraj takšnega okolja uspevajo s svojimi nevarnimi pozivi.
Nevarne pobude
Te dni je še posebej aktiven nekdanji poslanec Socialnih demokratov Aurelio Juri, ki je začel z zbiranjem podpisov za referendum o izstopu Slovenije iz zavezništva.
“Pozdravljeni vsi, levi, desni, črni, beli, visoki, nizki, debeli, suhi, lepi, grdi, ženske, moški, mladi, stari. Vsi nad 18 leti 27. novembra letos na superreferendumski dan. Pozivam vas, da zberemo podpise za še enega, o izstopu iz Nata,” je zapisal na socialnem omrežju X.
Juri se sicer želi predstaviti kot mirovnik kot tudi večina “političnih podjetnikov”, ki so naklonjeni ekspanzionistični politiki Ruske federacije. Njihov pogled je verjetno še najbolje opisal politični sopotnik levice Slavoj Žižek, ki pravi (parafraziramo), da gre za zlagani oz. hinavski pacifizem po meri Rusije.
Poskus zbiranja podpisov za razpis referenduma pa še zdaleč ni edini poskus nekdanjega poslanca, da bi spremenil (ogrozil!) slovensko zunanjo politiko in varnost. Pred časom je bil prvopodpisan pod pobudo poleg Milana Kučana, Danila Türka, Svetlane Slapšak, Darka Štrajna, Rastka Močnika in drugih, ki bi Ukrajini odrekla podporo pri njenem boju za preživetje.
“Mirovnik” Juri pa je sodeloval tudi pri izvedbi posebnega Foruma Mirovnega inštituta “Misliti mir 2: Prebujenja mirovnega gibanja”, kjer so znani akterji ponovno pozivali k ustavitvi podpore Ukrajini. Več TUKAJ.
Mahnič: Kaj počne Sova?
Intenzivnost Jurijevega delovanja je vzbudila tako pozornost politikov kot strokovnjakov. Poslanec SDS se je denimo vprašal: “V vsaki vsaj malo resni državi bi se Sova in Finančna uprava ukvarjali s tem, ali morda ter posledično od kod in na kakšen način pritekajo ruski rublji do Aurelia Jurija.”
Nekdanji ambasador in predsednik sveta za zunanjo politiko Tone Kajzer je zapisal: “Dejansko pozivanje k temu, da 🇸🇮 zapusti zavezništvo, ki brani zahodni civilizacijski okvir, za katerega smo Slovenci večinsko glasovali na plebiscitu. Verjamem, da si takega scenarija želijo v Rusiji. Vprašanje pa je, kdo stoji za tem človekom. Ali gre samo za t. i. koristni idiotizem?”
Odgovoril mu je strokovnjak za mednarodno pravo dr. Miha Pogačnik: “Ne. Tu gre za skrbno organiziran in financiran podvig. Enako je bilo v letih, ko smo se vključevali v Nato. Odbor za Nato (bil sem prvi predsednik) se je z družinskimi proračuni boril za stvar, ob avtocestah so pa viseli pregrešno dragi jumbo plakati “Reci ne Natu”. “Jugoslavija.”
Na podobni politični platformi pa se bo v prihodnje za glasove volivcev potegoval tudi predsednik SNS Zmago Jelinčič.
Žiga Korsika