“V preteklosti je pododbor Parlamentarne skupščine Sveta Evrope za izbiro sodnikov ESČP že zavrnil nacionalno listo kandidatov iz Slovaške in Turčije zaradi strokovne podhranjenosti kandidatov,” je izbor sodnikov ESČP komentiral strokovnjak za človekove pravice Jernej Letnar Černič. Da je možen tudi scenarij, da ne bo izbran noben izmed slovenskih kandidatov in bomo morali postopek četrtič ponavljati, pa je ocenil mednarodni pravnik Marko Pavliha.
Državni zbor je sredi novembra s tajnim glasovanjem in v tretjem poskusu imenovanja za tri kandidate za slovenskega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) izvolil Nino Betetto, Marka Bošnjaka in Nino Peršak. Med kandidati, ki jih je državnemu zboru predlagal predsednik republike Borut Pahor, je bil še Klemen Jaklič, ki pa ni dobil zadostne podpore.
Januarja se bodo začeli postopki za izvolitev novih sodnikov tudi v Strasbourgu. V zvezi z dvema kandidatoma so Sloveniji iz Sveta Evrope poslali dodatna vprašanja, niso pa jim tuje tudi napetosti, ki so nastale v poskusih imenovanja sodnikov, je poročal Dnevnik.
Nacionalna merila se razlikujejo od države do države
Položaj sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu je ena najbolj iskanih funkcij v evropskem pravosodnem prostoru, zato so lahko postopki izbora sodnikov zaradi njihovega vpliva velikokrat podvrženi številnim interesnim skupinam na nacionalni ali mednarodni ravni. Transparenten postopek je zato bistvenega pomena, da se zagotovi neodvisnost in nepristranskost sodnikov ESČP na najvišji ravni.
V številnih državah nekdanjega vzhodnega bloka s pomanjkljivo demokratično tradicijo se dogaja ravno obratno, saj je postopek nominacije zelo pogosto spolitiziran in posejan s številnimi ovirami.
Postopek za izbiro sodnika na ESČP je izjemno rigorozen
“Postopek za izbiro sodnika na Evropskem sodišču za človekove je izjemno rigorozen, ker se na ta način varuje njegova neodvisnost, nepristranost in poštenost pri odločanju,” je dodatna vprašanja Sveta Evrope glede kandidatov pojasnil strokovnjak za človekove pravice in profesor na Fakulteti za državne in evropske študije Jernej Letnar Černič. Po njegovem ne gre pozabiti, da na ESČP sedi 47 sodnikov, med katerimi številni prihajajo iz nekaterih vzhodnoevropskih držav, ki sistematično kršijo Evropsko konvencijo.
V preteklosti se je zato že zgodilo, da je pododbor Parlamentarne skupščine Sveta Evrope za izbiro sodnikov ESČP zavrnil nacionalno listo zaradi strokovne podhranjenosti kandidatov. “Tako so, denimo, leta 2007 zavrnili turško, leta 2013 pa slovaško listo kandidatov, ker niso bili zadostno usposobljeni,” je možnost zavrnitve kandidatov komentiral Letnar Černič.
Pravna podlaga za ugotavljanje poštenosti postopka obstaja
Strokovno usposobljenost kandidatov preverja pododbor Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, pri čemer se do sedaj še ni presojalo, ali je nacionalni predhodni izbirni postopek potekal pošteno. Letnar Černič ocenjuje, da se lahko njegova praksa v prihodnje seveda spremeni s ciljem še višje rigoroznosti in preprečevanja vpliva vsakodnevne politike na izbor liste kandidatov.
“Pravna podlaga za zavrnitev liste zaradi netransparentnega in nepoštenega domačega izbirnega postopka vsekakor obstaja v 2. odstavku resolucije Parlamentarne skupščine Sveta Evrope 1646, vendar Podobor do sedaj ni zavrnil nobene liste na tej podlagi.” Pododbor tako trenutno zgolj preverja, ali so kandidati meritorni za opravljanje funkcije sodnika ESČP.
“Po mojih informacijah morajo kandidati – vsaj oba mlajša, ne vem pa, če tudi
starejša kandidatka – dodatno pojasniti svoje delovne izkušnje; menda zavoljo mladosti. Ali je to nezaupnica kandidaturam, je zaenkrat še prezgodaj govoriti. Se je pa že zgodilo, da je parlamentarna skupščina Sveta Evrope, ki sodnika izbere, že zavrnila celotno listino kandidatov. Vendar je zadeva precej nepredvidljiva, saj so po drugi strani potrdili kandidatno listo iz Belgije, kjer pa ni bilo nobene ženske.”
Pavliha: Izvirni greh tiči v našem zakonu, ki omogoča politizacijo
Profesor Marko Pavliha s pomorske fakultete je opozoril na drug problem, ki izhaja iz nacionalnega zakona za imenovanje sodnikov na vseh mednarodnih sodiščih in je v primerjavi s tujimi državami pravi unikum ter je tako povsem neprimeren. Ta omogoča pretirano politizacijo mednarodnih sodniških kandidatur oziroma izbiro tistih kandidatov, ki ustrezajo trenutni politični oblasti. Kot najboljšo možnost v izogib politizaciji postopka Pavliha predlaga oblikovanje sodnega sveta kot ustavnega organa, ki ga sestavlja enajst članov: “Pet jih na predlog predsednika republike izvoli državni zbor izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih pravnikov, šest članov pa izmed sebe izvolijo sodniki, ki trajno opravljajo sodniško funkcijo.”
“Žal ugotavljam, da so tudi moje tokratne pobude bob ob steno, ker se minister za pravosodje in predsednik vlade nista odzvala nanje, čeravno jih stroka podpira,” je svoja večkratna prizadevanja za depolitizacijo zakona komentiral Pavliha, ki izhaja tudi iz lastnih izkušenj, ko je kandidiral za člana sodišča na pomorskem tribunalu v Hamburgu in je zavoljo dolgotrajnih in nepotrebnih procedur funkcijo tudi izgubil.
Slovenija, pripravi se na blamažo
Na vprašanje, ali je pri slovenski kandidaturi za ESČP prišlo do tako hudih kršitev, da bi lahko to privedlo do razveljavitve postopka, je Pavliha odgovoril, da v konkretni zadevi pri izbiri kandidatov ni bilo nobenih bistvenih kršitev, sporen pa je sam zakon, ki je v določenem delu morda tudi protiustaven. “Je pa možen scenarij, kot ugotavlja Dnevnik, da v Svetu Evrope ne bo izbran nobeden od treh predlaganih kandidatov in da bomo nemara celo opozorjeni na pomanjkljivo zakonodajo, kar je svojevrstna blamaža, še posebej, če bi morali postopek izbire kandidatov za ESČP že četrtič ponavljati!”
M. P.