Zgrešena zelena agenda pelje Nemčijo in Evropo v propad. Namesto ohranjanja jedrskih elektrarn, se rajši gradi vetrnice, ki ne zagotavljajo stabilne in zadostne količine energije. Elektrika je vse dražja. Novi in novi ekološki predpisi dušijo avtomobilsko industrijo, zlasti Volkswagna. Ford odhaja, izpodriva ga cenena kitajska produkcija. Kmetijska proizvodnja se krči, na obdelovalnih površinah pa kot gobe po dežju poganjajo sončni paneli. Hrbtenica evropskega gospodarstva je zlomljena, življenjski stroški vse višji. Skrajni čas je za streznitev!
Nemški novinar Jens Peter Paul, pred časom časopisni urednik in politični dopisnik za Hessischer Rundfunk v Bonnu, vse od leta 2004 pa TV producent v Berlinu, je v svojem prispevku z naslovom Želeni zlom gospodarstva – Nemci so nori opisal, kam ekonorost pelje najmočnejše gospodarstvo Evrope. V njem pripoveduje, kako Nemci sami sebi in Stari celini kopljejo jamo, hkrati pa utirajo pot kitajski gospodarski ekspanziji, saj primanjkuje ključne dobrine – zdravega razuma! Demoniziranje in zapostavljanje jedrske energije ter poveličevanje sončnic in vetrnic prinaša manj elektrike, ki je obenem tudi dražja. Ekonorost poleg avtomobilske industrije duši tudi proizvodnjo hrane. Življenje za povprečnega Nemca je vse bolj nevzdržno, saj nemška rdeče-zelena politika deluje kot avtoimunska bolezen, ki izvaja gospodarski in energetski samomor.
Hektarje njiv uničujejo s sončnimi paneli
Ena najbolj nespametnih potez je dvig cestnin za tovorna vozila, kar je povsem brez potrebe in zgolj posledica škodljive ideologije, obeta pa se nova podražitev. Tovornjaki so za ekonorce zlo, proti katerim se je treba boriti za vsako ceno. Posledica pa so višje cene hrane. Podobno je s prepovedjo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, ki so ravno tako omejeni in prepovedani izključno iz ideoloških vzgibov. Kmetje posledično pridelajo manj hrane, v pridelavo pa vložijo več truda. Po drugi strani pa veliki investitorji v nekdanji Vzhodni Nemčiji kupujejo hektarje njiv, da bi na njih postavili sončne panele za proizvodnjo subvencionirane elektrike in to v času, ko ta ni potrebna! Hrane je vse manj in je vse dražja. Enako je z elektriko. Draži se tudi gradnja, ki mora zadostiti tisoč in enemu ekološkemu predpisu.
Pred letom dni je 45 novih avtomobilov stalo pod 15 tisočakov, danes so le še štirje!
Še eno pereče področje je avtomobilska industrija, ki jo dušijo zaostreni predpisi na področju izpustov in drugi kvarni okoljski standardi. Sadovi se kažejo kot skokovita rast cen jeklenih konjičkov. Še pred letom dni je 45 novih avtomobilov stalo pod 15 tisočaki. Danes so le še štirje! Posledica je tudi to, da Ford v ponudbi nima več avtomobilov za manj kot 28 tisočakov! Ameriška skupina namerava prihodnje leto zapreti in prodati tovarno v Saarlouisu, kjer še danes proizvajajo Ford Focusa, posledično pa bo ogroženih 4.500 delovnih mest. Pojavlja se vprašanje, ali bo tovarno kupil kitajski proizvajalec BYD in prihranil polovico delovnih mest. To pa dejansko nasprotuje strategiji zmanjševanja odvisnosti od Kitajske. Prava katastrofa pa pesti Volkswagen, in sicer zaradi zaustavitve produkcije.
Vsaj osem jedrskih elektrarn bi bilo še mogoče rešiti, vendar manjka politična volja!
Prodaja močno upada. Ljudje si električnih avtomobilov ne morejo ali nočejo privoščiti, tudi zato, ker primanjkuje polnilnic. Proizvodnja znamk Polo, Golf, Tiguan, Passat, T-Roc se bliža koncu. Težave pa izkorišča invazivna nizkocenovna kitajska avtomobilska industrija. Katastrofalna zelena politika vladajoče SPD pospešeno uničuje tudi nemške jedrske kapacitete. Ameriška študija kaže, da bi vsaj osem jedrskih elektrarn Nemci še lahko rešili, manjka zgolj politična volja. Podnebne cilje EU bi bilo potrebno znižati na realistično raven in v kombinaciji z razumnim časovnim razporedom, ki ne bo uničil celotnega gospodarstva. Ob obstoječih problemih pa zadeve še poslabšuje visoka inflacija in neustrezen politični odziv nanjo (stalno dvigovanje minimalne plače). Pozabiti ne gre niti preveliko socialno državo, ki pa je odvisna od produktivnosti pridnih in usposobljenih. Pojavlja se vprašanje, kako je mogoče, da Nemci še vedno volijo rdečo-zeleno koalicijo, ki je kriva, da živijo slabše?!
Domen Mezeg