Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je svetovnim voditeljem na vrhu skupine G20 na Baliju v videonagovoru voditeljem povedal, da se mora ruska vojna zdaj končati. Zavzel se je tudi za podaljšanje pomembnega izvoznega posla žita, ki naj bi kmalu potekel. Začetek vrha skupine 20 največjih svetovnih gospodarstev so zaznamovale obsodbe vojne v Ukrajini in pozivi k miru, poročajo tuji mediji in STA.
V svojem govoru, o katerem je prva poročala AFP, je Volodimir Zelenski dejal, da je prepričan, da je zdaj pravi čas, ko je potrebno in mogoče zaustaviti uničujočo vojno v Ukrajini. Rusija je sicer poleg Brazilije in Mehike edina članica G20, ki je vrhu na indonezijskem Baliju ne zastopa njen predsednik Vladimir Putin, ampak je tam ruski zunanji minister Sergej Lavrov.
Zelenski je med svojim nagovorom voditeljem orisal številne strategije vključno z zagotavljanjem jedrske varnosti in varnosti hrane, končanjem sovražnosti in preprečevanjem stopnjevanja. Voditelje je večkrat naslavljal z “G19”, pri čemer je Rusijo izrazito izključil. Glavna med njegovimi zahtevami je bila razširitev tako imenovane črnomorske pobude za žito, ki so jo julija sklenili Združeni narodi in Rusija. Zagotovil je, da se izvoz hrane, ki so ga v ukrajinskih pristaniščih blokirale ruske vojaške ladje, lahko odpremi. ZN pravijo, da je bilo od začetka dogovora uspešno izvoženih 10 milijonov ton žita in druge hrane, kar je preprečilo svetovno prehransko krizo. Podobne poudarke so ob odprtju vrha izpostavili tudi drugi voditelji, med njimi gostitelj, indonezijski predsednik Joko Widodo.
Rusija je medtem v soboto sporočila, da še ni sklenila podaljšanega dogovora. V zameno za to, da Ukrajini dovoli pošiljanje hrane, je vztrajala, da se zahodne sankcije odpravijo, da lahko Rusija neovirano izvaža svojo hrano in gnojila na svetovne trge. Zelenski je Rusiji očital, da poskuša mraz spremeniti v orožje proti milijonom ljudi z bombardiranjem ključne ukrajinske energetske infrastrukture v času prihajajoče zime. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v govoru ostro kritizirala rusko izkoriščanje energije. “Vidimo, da Rusija svoj plin raje sežiga, namesto da bi ga prodajala,” je dejala in opozorila, da to ustvarja pomanjkanje na svetovnih energetskih trgih in povzroča skokovito rast cen. Ker energijo uporablja kot orožje, je Rusijo kritiziral tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Izpostavil je, da ima to negativne posledice za gospodarstvo ne samo v Evropi, ampak po vsem svetu, piše STA.
Tudi kitajski voditelj Xi Jinping je posvaril pred izkoriščanjem hrane in energije kot orožja, kar je mogoče razumeti kot posredno kritiko Rusije. Xi se je tik pred začetkom vrha G20 sicer ločeno sestal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Slednji ga je po navedbah Elizejske palače pozval, naj okrepi pritisk na Rusijo, da sede za pogajalsko mizo. Pozval ga je tudi k združitvi sil za odgovor na mednarodne krize, kot je ruska vojna v Ukrajini, saj je stabilnost sveta tudi v interesu Kitajske.
Prosil je za dodatno vojaško pomoč ukrajinskih zaveznikov in cenovne omejitve ruskega izvoza energentov, tako da Rusija od tega ne more imeti koristi. Rusija je zaprla plinovod Severni tok 1, največji plinovod v Evropo, odprtje druge cevi pa je odloženo. Zahod se je tudi poskušal odvaditi ruske energije z zmanjšanjem uporabe ruskega plina in nafte. Voditelji naj bi se v sklepni izjavi zavzeli tudi za okrepitev prizadevanj za zaščito okolja in njihovega financiranja. Pozvali naj bi še k napredku pogajanj o finančni odškodnini za posledice podnebnih sprememb v revnih delih sveta in potrdili, da je treba srednjeročno postopoma opustiti subvencije za fosilna goriva.
Tanja Brkić