Oktobra je na 43. seji Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obravnaval okuženost slovenskih gozdov s podlubniki, predlagateljica Iva Dimic iz NSi je poudarjala, da je okuženost gozdov alarmantna. Stroka je potrdila eksponatno širjenje okužb, minister Dejan Židan pa vseskozi zatrjuje, da gozdarji obvladujejo stanje na terenu.
Židan je poudarjal uporabo brezpilotnega letalnika pri določanju okužb na težko dostopnih mestih in da bo s čiščenjem smreke slovenski gozd dobil boljšo sestavo drevesnih vrst. Novembra pa je bila sprejeta novela zakona, ki je ukinila prevoznice in uveljavila knjigovodske listine in ki omogoča sanitarno sečnjo tudi tam, kjer lastnik pri čiščenju ne sodeluje.
Z zgornjega Gorenjskega pa že poročajo o zelo veliki škodi zaradi lubadarja: uničenih je skoraj 305.000 kubičnih metrov lesa, kar je 265.000 dreves. Najbolj prizadeto je območje Bohinja, močneje prizadeta pa so tudi vznožja in pobočja Mežakle, Pokljuke, Jelovice in Karavank ter osamelci okoli Bleda, je na današnji novinarski konferenci na Bledu povedala Vida Papler Lampe iz blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Glede na jesensko razpravo je mogoče pričakovati podobna poročila tudi z ljubljanskega in postojnskega območja, kjer je bilo stanje zelo zaskrbljujoče že oktobra.
Razvojni krog lubadarja se sklene v šestih do osmih tednih in vsaka samica ima 50 potomcev, zato se tudi število napadenih dreves eksponentno širi, če les ni pravočasno pospravljen, je opozorila Lampetova. Pri tem ni omenila več krogov razmnoževanja v primeru milih zim, kar bi lahko okužbo spremenilo v popolno uničenje.
Minister Židan je oktobra sicer omenil možnost podnebnih sprememb, vendar takrat strokovnjaki in opozicija niso mogli prepričati koalicijskih poslancev o posledicah (suša in odnašanje prsti na postojnskem področju) in da primanjkuje sadik za takojšnje pogozdovanje. Sedaj pa vodja blejske enote ZGS Andrej Avsenek opozarja, da se obetajo težave, saj bi bilo treba pogozditi vsaj tretjino ali četrtino ogolelih površin zlasti zaradi erozije in plazenja, ker ima na Gorenjskem gozd tudi varovalno vlogo proti drsenju zemeljskih plasti. Stroški sanacije plazov so bistveno višji od pogozdovanja.
Zasebni lastniki trdijo, da obnove ne bodo zmogli. Sanacija potencialnega erozijskega žarišča se jim zdi zapletena in težka za izvedbo. Potrebujejo veliko finančnih sredstev, strošek obnove je ocenjen na okoli 8000 evrov na hektar.
Škoda zaradi lubadarja je primerljiva z drugimi naravnimi nesrečami
Gozdarji zato skupaj z župani Zgornje Gorenjske in direktorjem Razvojne agencije Zgornje Gorenjske Stevom Ščavničarjem predlagajo novelacijo zakona za odpravo posledic naravnih nesreč, da bi med naravne nesreče uvrstili tudi množični izbruh gozdnih škodljivcev in gozdnih bolezni, ki povzročajo škodo. Ščavničar bo postopek sprožil v državnem svetu in se zavzel za obravnavo po hitrem postopku.
Aleksandra Belšak