Medtem ko nedovoljeni vstopi v Slovenijo in kriminalna dejanja ilegalnih migrantov na njenem območju ne pojenjajo, osrednji slovenski levičarski mediji pa še vedno kar tekmujejo v tem, kateri bo bolj prikril migrantsko krizo, se zaradi povečanega priliva ilegalcev vedno bolj polnijo tudi zapori in pripori ter azilni domovi. V navezavi na slednje poslanec SDS mag. Dejan Kaloh ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja in ministrico za pravosodje Andrejo Katič sprašuje, kako bosta ukrepala, da bosta preprečila zlorabe postopkov po zakonu o mednarodni zaščiti, do katerih serijsko prihaja zaradi ilegalnih migracij ter nezakonitih prehajanj državne meje.
Dejstvo je, da ilegalne migracije vedno bolj polnijo naše zapore in pripore ter azilne domove in njihove izpostave. Poslanec SDS mag. Dejan Kaloh je na ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja in ministrico za pravosodje Andrejo Katič tako naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z ukrepi za preprečevanje zlorab postopkov za pridobitev mednarodne zaščite.
Kaloh opozarja, da v naši državi prebiva že 680 oseb, ki jim je bil odobren status mednarodne zaščite, v slovenskih zaporih in priporih pa je že 176 tujcev, ki so zaprti zaradi suma storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje. Omenjena problematika se je zaostrila zlasti v zadnjih toplejših mesecih, ko se je ponovno povečalo število nezakonitih prehodov čez slovensko-hrvaško mejo. Samo konec minulega tedna so tako na primer policisti prijeli več kot 200 ilegalnih migrantov. Na južni meji pri Šembijah so že pred tem odkrili celo več manjših taborov v gozdu in pri tem prijeli 122 ilegalnih migrantov, ki naj bi jim nekdo na slovenski strani puščal vrečke s hrano in osnovnimi potrebščinami. Po Kalohovem mnenju je torej očitno, da gre za tihotapljenje in izvajanje nezakonitih prehodov čez državno mejo na organiziran način, kar počnejo tako posamezniki kot tihotapske združbe.
Pereč problem tihotapstva migrantov
“Po poročanju medijev so v tem primeru večino tujcev, ki so nezakonito prečkali slovensko južno mejo, vrnili na Hrvaško. Ob tem velja izpostaviti, da pa so ravno prijeti tihotapci tisti, ki v zadnjih letih polnijo slovenske zapore, ki so že nekaj časa prenapolnjeni,” je med drugim zapisal Kaloh. Ta opozarja tudi, da kazenski zakonik za nezakonito tihotapljenje ljudi čez mejo določa razmeroma visoke kazni: “Za “prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države” predvideva za tihotapce ljudi do pet let zapora in denarno kazen, za tiste, ki služijo na račun prebežnikov, pa poleg denarne kazni celo osem let zapora.” Policija je v zadnjih letih sicer prijela številne tihotapce migrantov. Lani so jih do konca leta prijeli 153, letos do julija pa že 132.
Migranti množično zlorabljajo pravico do azila
Kaloh opozarja, da med vsemi zaprtimi osebami v slovenskih zaporih tujci že predstavljajo slabo četrtino oziroma 23 odstotkov vseh zaprtih oseb. “Več kot polovica med njimi so tihotapci ilegalnih migrantov. Od 323 tujih državljanov jih je 176 na prestajanju zaporne kazni oziroma so v priporu zaradi suma storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehajanje meje ali ozemlja države, kot ga določa 308. člen kazenskega zakonika. Gre za osebe, ki so nezakonito spravljale tujce na ozemlje Republike Slovenije, t. i. organizatorje nelegalnih prehodov čez državno mejo,” je zapisal Kaloh. Ta v povezavi z zlorabami postopkov v okviru ilegalnih migracij spominja tudi na navedbe nekdanje notranje ministrice Vesne Györkös Žnidar, ki je v zvezi z zlorabami azilnih postopkov in postopkov za pridobitev statusa tujca poudarila dejstvo, da so ministrstvo za notranje zadeve in policijo v preteklosti obtoževali celo preostrega ravnanja z migranti, kar pa ni bilo upravičeno. Ravno Györkös Žnidarjeva je tudi opozorila, da migranti množično zlorabljajo pravico do azila ter da jim pri tem pomagajo nevladne organizacije, ki jih financira vlada in ideološko večinoma sodijo na levo.
Migrantom pomagajo nevladne organizacije
V svojem zaključku pisnega poslanskega vprašanja Kaloh ugotavlja, da migranti pri nas v veliki večini primerov zaprosijo za mednarodno zaščito, čeprav je jasno, da ne izpolnjujejo pogojev zanjo. Pri tem pa jim pomagajo nevladne organizacije, čeprav naj bi bil njihov primarni cilj pomagati pomoči potrebnim. “Stroški pravnih, prevajalskih in drugih postopkov, ki so posledica serijskih goljufij, bremenijo državni proračun,” še zaključuje Kaloh.
V povezavi z ukrepi za preprečevanje zlorab postopkov za pridobitev mednarodne zaščite Kaloh Poklukarja in Katičevo sprašuje naslednje:
“1. Koliko primerov ilegalnih prehodov meje so ugotovili pristojni organi Republike Slovenije od 1. 1. 2015 do 24. 7. 2019? Ali so te osebe zaprosile za ureditev statusa azilanta, na kateri pravni podlagi in kakšna je bila rešitev?
2. V kolikor primerih so osebe, ki so ilegalno prestopile mejo Republike Slovenije zaprosile za status azilanta, na kateri pravni podlagi, in v koliko primerih so te osebe samovoljno zapustile azilni dom oziroma njegovo izpostavo?
3. Ali ste pri osebah, ki se ukvarjajo s tihotapstvom ilegalnih migrantov zaznali tudi nevladne organizacije oziroma osebe, ki so del teh nevladnih organizacij?
4. Naprošam vas za podatke o državljanstvu oseb, ki so v zaporih ali priporih zaradi tihotapstva oziroma zaradi storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja.
5. Kako boste ukrepali, da boste preprečili zlorabljanje postopkov po Zakonu o mednarodni zaščiti, ki se serijsko dogajajo zaradi ilegalnih migracij ter nezakonitih prehajanj državne meje?
6. Se boste lotili tudi sprememb zakonodaje, da bo možno ilegalne migrante oziroma azilante, ki so storilci kaznivih dejanj na področju Republike Slovenije, takoj izgnati iz države, s tem pa zmanjšati obremenitve slovenskega zaporniškega sistema?”
Rajko Golob