Nova znanstvena raziskava pravi, da bi morali jesti več meduz, če želimo rešiti svet. Tako menijo raziskovalci Univerze v Queenslandu v Avstraliji, ob čemer nagovarjajo ljudi po celem svetu k spremembi svoje diete. S tem želijo bolj zaščititi ogrožene vrste rib in spodbuditi prizadevanja za ohranitev morskega življenja.
Ribolov po svetu še vedno predstavlja grožnjo za 96 odstotkov ogroženih ribjih vrst. Za nekatere tovrstna dejavnost predstavlja celo edino grožnjo. V raziskavi je prav tako navedeno, da je za 91 globalno ogroženih vrst rib še vedno dovoljen gospodarski ribolov. Približno 15 odstotkov teh vrst je vključenih v trgovanje na mednarodni ravni, še zlasti za potrošnjo po evropskih državah. Gre za ribe kot so: vahnja, atlantski šur in veleoki tun. Po mnenju znanstvenikov bi moralo biti prehranjevanje z morskimi organizmi, ki jim grozi izumrtje nelegalno. Enako so prepričani za gorske gorile in slone, saj so tako eni kot tudi drugi ogroženi, poroča euronews.
Ob tem so znanstveniki prepričani, da če želimo nadaljevati s prehranjevanjem z morsko hrano, se je potrebno preusmeriti na gospodarsko izkoriščanje bolj trajnostnih virov. Meduze se v nekaterih kuhinjah uporablja že preko 1700 let, vendar pa v svetu še niso postale prevladujoči vir beljakovin iz morja. Z ozirom na to kako se meduze razmnožujejo, njihov ribolov bolj spominja na pobiranje jabolk, kot pa na klasičen ribolov. Njihov življenjski cikel določa, da več se jih nabere iz morja, bolj se razmnožujejo, s čimer dejansko spominjajo na plodove na drevesih, torej se stalno obnavljajo, zato je prelov mnogo manj verjeten.
Bi s prehrano z meduzami rešili preostali morski živelj?
Poleg tega so meduze zelo zdravo hranilo, saj skoraj ne vsebujejo kalorij, obenem pa vsebujejo veliko zalogo beljakovin. Znano je, da je v 75 gramih servirane meduze zgolj 36 kalorij, torej več ali manj toliko kot v solati ledenki, obenem pa skoraj štirje grami beljakovin. So pa meduze skoraj brez okusa, zato se jih servira skupaj z omako. V ustih so mehke, hrustljave in žvečljive in spominjajo na nekakšno zmes kumaric in gumijastih trakov. Vendar pa obstaja še mnogo drugih vrst morske hrane, ki so skoraj brez okusa, a pa tradicionalno veljajo za poslastico. V mnogih ozirih sprejem nekaterih okusov morske hrane narekujeta tradicija in kultura. Zelo očiten primer je juha iz morskih psov. Plavuti morskih psov so v samem bistvu brez okusa, vse pa spremenijo začimbe in omaka, ki jih na kitajskem spremenijo v specialiteto.
Številne živalske vrste po svetu so resno ogrožene. Pred časom smo že poročali o resni ogroženosti belih nosorogov. Ob tem se posebej izpostavlja podvrsto severnih belih nosorogov, ki naj bi po podatkih fundacije World Wildlife Fund v divjini že izumrla, medtem ko naj bi populacija južnih belih nosorogov naraščala. Nosorogi so, takoj za sloni, druga največja skupina kopenskih sesalcev. Živalski vrt San Diego si z zbiranjem genetskega materiala in razvojem laboratorijske oziroma znanstvene reprodukcije prizadeva zaščititi severne bele nosoroge iz podvrste belih nosorogov.
Domen Mezeg